Četrti kralj

Foto: Shutterstock

Bilo je na današnji dan pred 18 leti. Dobil sem sina, prvorojenca. Pravzaprav drugorojenca, saj nisem kralj: v resnici je bila pet let pred njim prvorojenka hči ...

Težko pričakovano rojstvo se je zgodilo v neki drugi državi, kjer sva s soprogo živela dve leti, da sva zaslužila toliko, da sva si doma kupila svoj dom. Mladim družinam je namreč najtežje. V teh norih časih se je že za poroko in otroke težko odločiti. Kaj šele za kredit za hišo, ki ga boš odplačeval 20 ali 30 let. A države, kjer je število rojstev padlo na polovico od tistega izpred stoletja, in kjer vsako leto na svet pride več psov kot ljudi, to sploh ne skrbi. V celotni družbi nihče ne opazi, da se v Sloveniji zaposlenim plače povečujejo tudi zaradi števila let delovne dobe. In da imaš samo zaradi dolžine delovne dobe več dopusta. Tako denar kot dopust pa najbolj potrebujejo mladi, ko se odločijo za družino. Nikoli več človek ne potrebuje denarja tako silno kot v času ustvarjanja družine. Nikoli v življenju človek ne potrebuje toliko dopusta kot v času neprespanih noči zaradi bolehnih otročičev. Pa to le mimogrede.

Na današnji dan pred 18 leti se je moja draga zbudila okoli petih. Kako uro prej kot ponavadi. Bilo je to deset dni po tistem, ko je imela v porodni knjižici zapisan rok poroda. Ko se je dotaknila moje rame, sem zato skočil iz postelje. In zaklical: »Je že?« Danes se temu nasmehnem, saj po petih rojstvih veva, česar njeni ginekologi ne vedo: da moja draga rodi vedno deset dni po napisanem datumu.

»Kar počasi, ni še nujno,« me je pomirila moja draga. Moški namreč nekaterih preprostih stvari ne dojamemo najbolj razumsko. Zato sem planil do telefona in poklical prijatelja v sosednji ulici, ki mi je obljubil pomoč. Treba je namreč bilo zjutraj hčer odpraviti v šolo. Ga pokličem. On hitro vrže obleko nase in steče v kopalnico. S tresočimi rokami vzame v roke britvico, da bi se obril. Pa mu žena reče: »Pusti britje, v porodnišnico grejo!« Moški namreč nekaterih preprostih stvari ne dojamemo najbolj razumsko.

Prihitel je, prijatelj, in zdelo se mi je, da je on še bolj živčen kot midva s soprogo. Prevzel je petletnico in z ženo sva lahko šla v avto. Čez nekaj dni mi je učiteljica v šoli povedala, da je vedela, da je nastopil dan poroda. Hči je namreč v šolo tisti dan prišla brez malice, kape in šala. Prijatelj se danes temu smeje, saj ima štiri otroke, takrat pa je bil sveže poročen in ne smemo mu zameriti, da ni poznal vseh pomenov besed šolska torba, šolska malica in kapa. Moški namreč nekaterih preprostih stvari ne dojamemo najbolj razumsko.

Medtem sem tudi jaz v avtomobilu na moč hitel. Prevozil dve ali tri oranžne. Ko sva prispela, je šlo vse rutinirano hitro. Že prej sva si namreč bila ogledala okolico »prizorišča dogodka«, da si ne bi moral slučajno v času popadkov polomiti še jezika. Ko je moja draga legla v porodno sobo in so jo oblekli v žice za merjenje popadkov, kisika, utripa in verjetno še česa, je ginekolog rekel, da gre domov in se vrne čez tri ure. Tudi mene je zato soproga poslala na zajtrk v bolnišnični bistro. Tako sem počasi pojedel francoski rogljič in popil kavo in se po kakih 20 minutah vrnil. Obstal sem, saj se je porod že začel. Kmalu se je vrnil tudi ginekolog.

Na moč hitro se je vse odvilo. Kot v sanjah. Kmalu sem dobil v naročje drobnega malčka in bil najsrečnejši oče na svetu. Na dan svetih treh kraljev sva dobila četrtega kralja.

Kmalu so me poslali domov. Vrnil sem se lahko šele za popoldanski obisk. Zaradi neizmerne sreče, ki me je preplavila, se podrobnosti dneva niti ne spomnim. Šel sem pogledat v službo, a menda predvsem zato, da sem sodelavce povabil na zabavo. Tudi te zabave se ne spomnim v celoti. Predvsem ur proti jutru ne ...

Drugi dan. Drugi dan je prou tku ku de mi kej fali. Okoli osmih zjutraj, praktično sredi noči, me je zbudil telefon. Bila je moja draga.

Sem vprašal: »Ku si?« Je odgovorila, brez kakega izrazitega veselja v glasu: »Bulš ku ti!« In mi je povedala, da so ji telefonirali iz šole, ker je hči manjkala in jih je zanimalo, če je vse v redu. Učiteljica, Nemka, ni vedela, da tistega jutra nisem bil v stanju voziti hčere v šolo, prijatelja, ki mi je pomagal prejšnji dan, pa tudi nisem mogel še enkrat prositi. Sicer pa niti ne vem, v kakšen stanju je bil on tisto jutro, saj se je bil tudi on udeležil praznovanja ničtega rojstnega dneva mojega sina.

Ni pa to bilo edino praznovanje, saj vsi prijatelji niso utegnili priti že prvi večer ... Zadnji dan pred odpustom iz porodnišnice sem zamudil na obiske. Soproga je bila zato zelo žalostna. A zgodilo se je zaradi organiziranja petja. Doma v Sloveniji smo namreč porodnici vedno prišli zapet podoknico. V tuji deželi, kjer je bilo Slovencev malo, tistih s posluhom pa še toliko manj, pa je to bilo veliko težje. Organiziral sem pevske vaje za sodelavce, ki niso znali slovensko, da smo se naučili tri ali štiri narodne. In smo proti koncu obiskov slednjič prišli. Pevski zbor Multikulti. A moja draga je čakala mene in je tudi petje slovenskih narodnih sploh ni ganilo ...

Eh, ja. Moški namreč nekaterih preprostih stvari ne dojamemo najbolj razumsko.

Vse skupaj se je potem umirilo. Žena je prišla domov, jaz pa k sebi. Četrti kralj je prinesel poseben dar, ki ga nismo pričakovali. Namesto alegrije alergija. V naslednjih treh letih sva v celoti prespala samo tri noči. A tako pač je, včasih. Vse težave se ne dajo niti primerjati z veseljem, ki ga je otroče prineslo v našo družino.

Kraljič se je krepil in rastel. Lani je tudi mene prerasel. Kako sem srečen in ponosen. Danes ima 18. rojstni dan. Sicer bi na ta dan morali še bolj kot njemu čestitati njegovi mami. A to, žal, ni v navadi.

Bog te živi, sine moj!

Za ogled se:

Registriraj
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.