Česa Tanja Fajon ne ve o ženskah na Poljskem, ko pravi, da ta država »krepi mračnjaški duh preteklosti«

Le nekaj dni po dogovoru Evropskega sveta o razdelitvi sredstev za okrevanje po pandemiji koronavirusa je Poljska znova dregnila v osje gnezdo z napovedjo odstopa od Carigrajske konvencije, ki naslavlja nasilje nad ženskami.

Medtem ko je levi spekter evropskih poslancev potezo označil za »škandalozno« in »sramotno«, številke kažejo, da z nasiljem nad ženskami nimajo tako velikega problema Poljaki, kot tisti, ki njihovo odločitev najglasneje kritizirajo.

Ali lahko s pogojevanjem izplačila evropskih milijard v Bruslju izsilijo, da Poljska ostane podpisnica Carigrajske konvencije in celo implementira še kakšno drugo liberalno zakonodajo, ki nasprotuje tradicionalnim vrednotam, globoko vtisnjenim v Poljsko družbo, se sprašujemo v komentarju uredništva.

»Poljska odstopa od Carigrajske konvencije« je v soboto napovedal poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro. Dokument, ki naj bi bil sicer namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami, je po prepričanju poljske vlade škodljiv, saj vsiljuje ideologijo spola v šole. Hkrati je dodal, da je vlada z reformami v zadnjih letih zagotovila zadostno zaščito za ženske.

Konvencije niso ratificirale vse države Sveta Evrope

Konvencijo, ki je nastala leta 2010 je pripravila skupina strokovnjakov CAHVIO (komisija za boj proti nasilju nad ženskami in domačemu nasilju), leta 2011 jo je v Carigradu sprejel Svet Evrope (ki ni organ EU, temveč mednarodna organizacija s 47 državami evropske regije), nato pa so jo postopoma podpisovale in ratificirale različne članice Sveta Evrope in druge partnerske države. Konvencijo je do sedaj podpisalo 45 držav in Evropska unija, vendar je niso vse države tudi ratificirale, kar je potrebno, da je vsebina konvencije zavezujoča za državo.

Že v času priprave so več kritik na njeno vsebino podale Italija, Združeno Kraljestvo, Rusija in Sveti sedež, kasneje pa je več držav zaradi zadržkov glede vsebine ni ratificiralo, med drugim Češka, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Združeno Kraljestvo in Bolgarija. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2015.

Konvencija, ki preprečuje nasilje uvaja družbeni spol ter zahteva izkoreninjanje tradicij, ki temeljijo na stereotipnih vlogah moških in žensk

Konvencija v prvi vrsti državam podpisnicam nalaga, da zagotovijo, da »kultura, običaji, vera, tradicija ali »čast« ne smejo biti uporabljene kot izgovor za opravičilo za izvajanje nasilja nad ženskami.«

A carigrajska konvencija je tudi prva mednarodna konvencija, ki uvaja in opredeljuje pojem spola kot družbene in ne biološke danosti, zahteva izvajanje določb in ukrepov za preprečevanje diskriminacije na podlagi spolne identitete poleg drugih kategorij diskriminacije, ki so sicer običajno obravnavane (spol, rasa, barva kože, jezik, vera, prepričanje, ali pripadnosti določeni skupini).

Konvencija od držav podpisnic zahteva sprejem ukrepov za spodbujanje sprememb družbenih in kulturnih vzorcev vedenja moških in žensk ter izkoreninjanje običajev, tradicij in predsodkov, ki temeljijo na stereotipnih vlogah moških in žensk.

Pogodbenice v izobraževanje med drugim vključujejo učno gradivo o vprašanjih ne stereotipne vloge spolov ter enakosti med ženskami in moškimi. To velja tako za formalno kot neformalno izobraževanje, športna in kulturna okolja, okolja za prosti čas in v medijih. Državam tudi nalaga podpiranje ustreznih nevladnih organizacij na področju boja proti nasilju nad ženskami.

Poljski umik od Konvencije po mnenju evropske levice »patetičen in sramoten«

Poljska je Carigrajsko konvencijo podpisala in ratificirala leta 2015 pod vodstvom trenutno opozicijske Državljanske platforme. Aktualna, konservativna vlada pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost pa je mnenja, da konvencija krši pravice staršev, ne spoštuje vere in promovira kontroverzno ideologijo spola.

Na napoved odstopa od konvencije se je v Varšavi zbralo nekaj sto protestnikov, ki opozarjajo, da je to »obžalovanja vreden korak nazaj pri zaščiti žensk pred nasiljem v Evropi«. Oglasili so se tudi Evropski poslanci levega spektra Evropskega parlamenta, ki so potezo označili za »sramotno« (Iratxe García Pérez, socialisti), »škandalozno, nasilje ni tradicionalna vrednota« (Guy Verhofstadt, liberalci) in »obžalovanja vredno in patetično« (Dacian Cioloș, liberalci).

V Sloveniji je najbolj glasna Tanja Fajon, ki je na Twitterju zapisala, da »Poljska krepi mračnjaški duh preteklosti.«  Zanjo na Poljskem vlada režim, ki tepta človekove pravice. Po njenem je to zaskrbljujoče, predvsem, ker se »Slovenija zadnje mesece vse prevečkrat pojavlja v družbi Višegrajskih držav.«  Kot še pravi predsedujoča SD-ju, boj za enakopravnost žensk ni končan in da ga bodo v njihovi stranki nadaljevali.

Torej se tudi vi strinjate z izjavo poljskega pravosodnega ministra, da je konvencija “feministični zločin, ki želi opravičiti homoseksualno ideologijo.” Nas boste še pri teh temeljnih vrednotah, ki so steber vsake moderne, odprte družbe razdelili in potegnili nazaj v preteklost? https://t.co/HKhirY0PxY

— Tanja Fajon (@tfajon) July 27, 2020

Podatki, ki govorijo v prid Poljski

A čeprav kritiki opozarjajo, da Poljska vlada žensk ne želi zaščititi pred nasiljem, so Poljaki jasni, da ne gre za nasilje, ampak ideologijo spola, ki jo konvencija prinaša s seboj. Hkrati pa so tudi statistike nasilja nad ženskami na Poljskem ene najboljših v Evropski uniji.

Medtem ko na sto tisoč prebivalcev Švedska obravnava 190 spolnih napadov, Danska 96, Francija 74 in Belgija 68 spolnih napadov, Poljska zabeleži 9 spolnih napadov. Enaindvajsetkrat manj kot Švedska. Slovenija beleži 17 spolnih napadov na 100.000 prebivalcev.

Še očitnejše je razmerje med posilstvi. Medtem ko je na Švedskem 75 posilstev na sto tisoč prebivalcev, sta na Poljskem 2. Danska jih beleži 38, Francija in Belgija 29, Slovenija pa tako kot Poljska 2.

Kritiki sicer opozarjajo, da v nekaterih družbah ženske prijavijo manj posilstev kot v drugih.

Se lahko Poljsko zlomi finančno?

Poljska poteza prihaja ravno v tednu po dogovoru evropskih voditeljev glede sklada za obnovo Evrope po pandemiji COVID 19. Voditelji so se med drugim dogovorili tudi, da bo pogoj za izplačilo sredstev »spoštovanje vladavine prava«, ki sicer še ni točno definirana, a največ očitkov s tega naslova je v zadnjih letih letelo ravno na Poljsko in Madžarsko.

Kot je za Euronews povedala Iverna McGowan, strokovnjakinja za človekove pravice v Bruslju, mora EU reagirati odločneje, ko se njene članice odmikajo od »liberalnih vrednot«. Kot dodaja, bi morali prejemanje evropskih sredstev pogojevati z vladavino prava in spoštovanjem človekovih pravic.

Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je morebitno arbitrarno blokiranje izplačil iz Bruslja označil za nesprejemljivo ter izrazil bojazen v siljenje uzakonjanja istospolnih porok na Poljskem prek pogojevanja izplačil.

Poljska LGBT aktivistka Alicja Sienkiewicz  je po drugi strani prepričana, da če želiš sprejeti evropska sredstva, moraš sprejeti tudi, kako EU predvideva njihovo porabo, pri čemer se nanaša na spoštovanje človekovih pravic.

Poljska je dežela z :najmanjšim številom posilstev v Evropi: petnajstkrat manj kot v Franciji: dvakrat manj nasilja nad ženskami kot v Fr. ; dvakrat manj plačne neenakosti med m. in ž. spolom: Tanja Fajon govori neresnice! https://t.co/C9LwVmjRXs

— Boštjan M. Turk (@m_bostjan) July 26, 2020

.

UPDATE iz POLJSKE: Rzeczpospolita Polska. Kraków. 28.07.2020. 12:30.
Draga Tanja, @tfajon, sem v meni dragem Krakówu. Ja, na Poljskem. Že 2 dni iščem tvoje jebeno mračnjaštvo. Tudi ponoči. Pa ga ne najdem. Niti ko pade mrak. Niti ponoči. Niema go. N’existe pas. pic.twitter.com/qNHqksuflX

— Blaz Mrevlje (@mrevlje) July 28, 2020