Česa se slovenski politiki lahko naučijo iz zmage komunistov v Gradcu?  

Vir: Twitter KPÖ
POSLUŠAJ ČLANEK
Komunisti so zmagali na volitvah v drugem največjem avstrijskem mestu, čemur bo sledilo, kot vse kaže, tudi ustoličenje komunistične županje. Zmaga je bila presenečenje tudi za novo županjo, Elke Kahr, katere Komunistična partija Avstrije (KPÖ) je na občinskih volitvah s približno 29 odstotki podpore volivcev premagala Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP), ki je prejela slabih 26 odstotkov glasov volivcev. A kako je komunistom le malo čez slovensko mejo sploh uspelo priti na oblast?

Volilci v Gradcu so največ glasov komunistom namenili kljub predvolilnim grožnjam strank dosedanje desnosredinske koalicije, da bodo glasovi za komuniste glasovi “za kaos, teror in strah”. Raziširil se je celo izraz, da bo Gradec (nemško Graz) postal “Leningraz”.

A eden ključnih podatkov za razumevanje rezultata je, da je Siegfried Nagl Gradcu županoval preteklih 18 let, v predvolilni kampanji se je soočil z več očitki o nepravilnostih na več področjih.

Komunisti ljudski stranki prevzeli ljudskost


»Nekateri obljubljajo nekaj tednov pred volitvami. Mi smo za ljudi delali vsak dan leta in leta, zlasti za najrevnejše," je po zmagi dejala Elke Kahl, mestna svetnica in nekdanja podžupanja, ki jo po odstopu dolgoletnega župana številni vidijo v njegovih čevljih.

Vodja graške komunistične partije je ženska brez velikih besed – govori ljudsko, volivci pa v njej lahko prepoznajo lik prijazne sosede, ki jim ob težavah priskoči na pomoč. Volivci v njej niso videli ženske, ki bi se lotila komunistične revolucije mesta, ampak tisto, ki se bo osredotočala na potrebe običajnih ljudi. Prav to je namreč počela leta in leta.

Kahlrova je kar najbolj na stran potisnila marksistične ideje svoje stranke in z gradnjo prepoznavnosti zgradila podporo med vsemi sloji prebivalstva. Njeno KPÖ so volili tako v soseskah višjega razreda v mestih kot tudi tisti najrevnejši. Stranka se je namreč že leta osredotočala na stanovanjsko problematiko v mestu, ki so jo vse druge stranke ignorirale. Predhodnik Kahrove na mestu vodje stranke, Ernest Kaltenegger, je redno obiskoval ljudi v manjših podnajemniških stanovanjih, prisluhnil njihovim potrebam in jim priskrbel pomoč – vzpostavil je dežurno telefonsko linijo za najemnike z uporabnimi nasveti za vsakogar s težavami na tem področju.

Sami sebi znižali plače


Pozitivna poteza, ki so jo volivci nagradili, je bila tudi ta, da je komunistična stranka v Gradcu ne le pozivala k zmanjšanju javnega financiranja političnih strank, ampak dve tretjini svojih 5500 evrov visokih plač, oz. vse nad 2000 evri, dali v sklad za pomoč ljudem, ki so bili odpuščeni ali izseljeni. Po navedbah stranke je v ta sklad od leta 1998, odkar poteka ta akcija, nateklo 1,7 milijona evrov. Komunisti so poudarjali, da s plačo 5500 evrov politiki enostavno spregledajo skrbi, s katerimi se sooča večina prebivalstva.

Kot občinska svetnica, je Kahrova poskrbela za uveljavitev politike, po kateri mora biti vsako stanovanje opremljeno s tušem in straniščem. Njeni politični kolegi so se čudili, da takšna stanovanja v mestu sploh še obstajajo. Komunistična stranka je imela ključno vlogo tudi pri gradnji in nakupu stotine stanovanj v mestu.

Kaj se obeta s komunisti?


Graški komunisti imajo skupaj s stranko zelenih ravno polovico sedežev, za udobno večino se bodo dvojčku najverjetneje pridružili še socialni demokrati.

Glede na doslej povedano in videno pa ne kaže, da bi se v Gradcu začenjala nova komunistična revolucija, vsaj ne v kratkem. Predvidevati je, da se bodo komunisti še naprej osredotočali na stanovanjsko politiko. Poleg tega so med drugim obljubljali tudi minimalno plačo v višini 15 evrov na uro, skrajšanju delovnega časa ter varovanju in ustvarjanju delovnih mest z javnimi naložbami ter tipične politike svoje barve kot so socialna enakost, varstvo okolja in boljša vključenost tujcev.

KOMENTAR: Tadeja Zabret
In lekcija za naše politike?
Ljudski, pomladni, desni del naših politikov se iz izkušnje kolegov v Gradcu lahko nauči, da ne gre zaspati na lovorikah in izgubiti stika z ljudmi, saj prazen prostor, ki ob tem nastane, lahko zapolnijo tudi ekstremi, za katere si v demokratični državi nikoli ne bi mislili, da lahko pridejo na oblast - na primer komunisti, ki vso svojo ideologijo skrijejo, morda tudi za čas po volitvah. Druga lekcija pravi, da se dolgoleten trud izplača. Graditi iz leta v leto, s konkretnimi dejanji v dobro ljudi. Pokaže, da ljudje opazijo tudi na primer aktualno delo za družine, zdravstvo, občine in ga znajo nagraditi z glasovi. Prav tako pa se velja naučiti, da je tudi politično nujno nagovoriti vprašanja, ki so ljudem pomembna in na način, ki resnično odgovarja na probleme. To nenazadnje kaže tudi vstop stranke, ki nasprotuje epidemičnim ukrepom v avstrijski zvezni parlament.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike