Cerkev začenja z novim konceptom priprave na duhovništvo: uvajalno leto v Šmarju pri Jelšah

Uredništvo
14

23. septembra, dan bo srečanju katoliške mladine v Stični, se bo v župniji Šmarje pri Jelšah zbralo pet mladeničev, ki so začutili klic Boga v duhovništvo in izrazili namero po vstopu v bogoslovje.

Namesto neposrednega študija na Teološki fakulteti bodo po novem bodoči bogoslovci opravljali nekakšno enoletno pripravništvo, kjer se bodo “bistrili za duhovniški poklic,” kot je to v intervjuju za Družino orisal koordinator in izvajalec pripravljalnega letnika, Janez Kozinc. 

Pri tem bodo sledili konceptu, ki ga je v dokumentu “Dal vam bom pastirjev” zastavil papež Janez Pavel II. Gre za človeško, duhovno, študijsko in pastoralno pripravo na duhovništvo.

Klik za povečavo

Število katoličanov v Sloveniji upada, vzporedno s tem pa tudi zanimanje za duhovniške poklice. Po poročilu o delu Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2018 se je število katoliških duhovnikov v Sloveniji med leti 2007 in 2017 zmanjšalo za 140 (iz 1158 na 1018). V istem obdobju je Slovenija dobila 101 novega duhovnika, v zamejstvu in tujini pa še 25.

Dogajajo se tudi izstopi iz duhovništva ter redovništva, prav tako si nekateri kandidati v času študija premislijo in se na koncu za duhovništvo ne odločijo. V sodobnem svetu so bodoči in že posvečeni duhovniki soočeni s številnimi okoliščinami, distrakcijami in posvetnimi skušnjavami, ki jih vodijo proč od poslanstva.

Verjetno je tudi, ali predvsem v tem kontekstu potrebno razumeti odločitev za uvedbo pripravljalnega (propedevčnega) letnika za bodoče bogoslovce, ki se ne šteje v študijsko leto na Teološki fakulteti. Kot predvideva papeški dokument za Slovenijo iz leta 2016, se uvajalno leto izvaja izven semenišča. Na predlog vodje programa, Janeza Kozinca, je Slovenska škofovska konferenca za lokacijo izbrala župnijo Šmarje pri Jelšah.

Koordinator in izvajalec uvajalnega letnika, Janez Kozinc (levo) in šmarski župnik, naddekan Tadej Linasi, čez dober teden dni pričakujeta pet že prijavljenih pripravnikov na duhovništvo ter morda še koga, ki bi se prijavil do konca septembra (foto: kozjansko.info).

Gre namreč za župnijo, ki se je v minulem obdobju izkazala z izvajanjem novih projektov, hkrati pa je povezana s farani. Prav sedaj pod vodstvom aktivnega župnika Tadeja Linasija v župniji izvajajo enega največjih gradbenih projektov v slovenski Cerkvi zadnjih let – celovito prenovo župnijske cerkve Marije Vnebovzete, pri čemer so se farani izkazali z nešteto vloženimi urami prostovoljnega dela ter zbranimi donacijami v višini več kot pol milijona evrov. Tovrstna povezanost in predanost faranov župniji tej daje status močno povezane duhovniške skupnosti, je za lokalni medij Kozjansko.info povedal Janez Kozinc.

Kalvarija z baročno cerkvijo sv. Roka in muzejem baroka

Šmarska farna cerkev Marije Vnebovzete, v ozadju pa kalvarija in baročna cerkev sv. Roka

Župnija Šmarje pri Jelšah je širše znana po sloviti kalvariji in baročni romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem, kamor verniki iz vse Slovenije in tudi tujine romajo za veliki šmaren ter na Rokovo, 15. in 16. avgusta.

Ob vznožju je pred leti vrata odprl muzej baroka, v katerem so razstavljeni originalni kipi iz 18. stoletja.

Kako bo potekalo pripravništvo

Pripravniki bodo živeli v župnišču v Šmarju pri Jelšah, kjer je urejanje prostorov v zaključni fazi, saj jih za uvajalni teden pričakujejo že 23. septembra, s 1. oktobrom pa se začne “zares”.

Župnišče v Šmarju pri Jelšah, kjer dobo nastanjeni bodoči bogoslovci v novem prvem uvajalnem letu (vir foto: https://www.europeana.eu)

Kot je v nedavnem intervjuju za Družino povedal Janez Kozinc, bodo s pripravniki živeli v skupnosti, imeli skupne ure in se učili pogovarjati, tudi sprejemanja kritike in kako jo izreči, da bo to priložnost za rast skupnosti. Ob tem bodo skrbeli sami zase, si prali, likali, pripravljali hrano … Obenem pa je skupno delo v kuhinji, na vrtu, priprava drv itd. dinamika, ki povezuje, za Družino pravi Kozinc. Dnevi bodo zasnovani študijsko, nekaj bo dela, nekaj pa prostega časa za telesne aktivnosti. Občasno se bodo odpravili na kak izlet, koga obiskali, šli na duhovne vaje.

Obenem bodo sodelovali tudi v življenju župnije, vstopali v pastoralno vzgojo, se preizkusili v katehezi otrok, staršev, pridobivali izkušnje pri delu v karitativnih dejavnostih. Pripravniki bodo načeloma v skupnosti ostajali tudi za vikende, domov bodo hodili izmenično in izjemoma.

Janez Kozinc za Kozjansko.info: “Pripravniki bodo dobili priložnost, da vzpostavijo trdni odnos s Kristusom, ter pridobijo komunikacijske in socialne veščine, ki so nujne pri opravljanju tega poklica. To pa bo potekalo tako, da se bodo vključili v župnijsko delo, saj bodo le tako dobili celotno izkušnjo o pomenu duhovniškega poklica.”
Obetaven koncept in pravi človek za to delo
Čeprav so se pojavljali nekateri pomisleki, da bodo z uvajalnim letom kandidati izgubili eno leto življenja prihodnjega duhovnika, pa se lahko strinjamo s Kozincem, da dodatno pripravljalno leto, ki pomeni malo daljši čas kvalitetne formacije, ni vržen proč.

Z dobro osnovo, trdnim temeljem, bo namreč tudi duhovniško dozorevanje lažje in dolgoročno skoraj zagotovo poplačano z manj dvomi, oziroma manjšim osipom tako v času rednega študija v bogoslovju kot v obdobju po posvetitvi.

Predvsem pa je za to kompleksno in zahtevno delo z mladimi izbran pravi človek. Janez Kozinc ima namreč izkušnje tako iz laičnega kot duhovniškega stanu. Po srednji šoli se ni odločil za duhovništvo, temveč za študij kemije iz katere je doktoriral in deloval na znanstvenem področju.

V duhovniški stan je bil posvečen pred devetimi leti, še pred tem je delal v misijonih. Paleta njegovih življenjskih izkušen je tore bogata, predvsem pa raznovrstna. Zato bo mladim, polnim upanja, pričakovanj in vizije na eni strani, ter hkrati pogosto tudi preizkušanim s pomisleki, dvomi, znal pravilno svetovati in jih usmerjati na poti, h kateri jih kliče Bog.

Janez Kozinc pri maši v šmarski farni cerkvi, ki še je vedno v procesu prenove (vir foto: Facebook obnova župnijske cerkve v Šmarju pri Jelšah)

14 KOMENTARJI

    • Nevidni gospod,
      kar močno dvomim, da se za vašim komentarjem skriva iskrenost. Priznajte, da ste dali malo žleht komentar!?

      Recimo, da je kljub močnim pomislekom v ozadju nevednost. Zato bom zapisal, da duhovnik ni predstavnik Boga Stvarnika. Vsak član Kristusove Cerkve je pozvan v duhovniško službo, da daruje duhovne daritve; da posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim. Seveda je vsak pozvan na svoj način, eni tako in drugi drugače. Eni tako, da rečejo osebi drugega spola: “Darujem se zate!” in drugi, da rečejo občestvu: “To je moje telo, ki se daje za vas!”

      • Priznajte, da ste dali malo žleht komentar!?
        se trudim z najboljšimi močmi… dat najbolj žleht komentar… ker pol vi verniki napišete take odgovore, ki res razkrijejo bedo religij.. in da te naprej seciram kaj si napisal, pa si dobro preberi, kaj vse si napisal, in kake posledice za sabo potegnejo vse te tvoje “izjave”

        “duhovnik ni predstavnik Boga Stvarnika”
        ni? le zakaj jih potlej poslušate? lepo, da priznaš, da so to ljudje, ki samo nekaj blebetajo in jih ni treba upoštevat, ker oni ne govorijo in ne vejo, kaj bogec hoče ali noče… le zakaj potem hodite k maši? celotno gledališko predstavo, ki ji rečete maša, scenarij in rekvizite so si zamislili ravno teli duhovniki, kako kaj zgleda.. razumeš kaj vse potegne za sabo tale tvoja izjava?

        in takoj naprej nadaljujes z “Vsak član Kristusove Cerkve je pozvan v duhovniško službo, da daruje duhovne daritve”, in ko dodas zraven “duhovnik ni predstavnik Boga “, obe teli izjavi skupaj prosita vprašanje… le kako ti veš, da je vsak član pozvan ….??? In tudi če daš ti odgovor na to, mi ga ni treba upoštevat, ker… sej veš, duhovnik ni predstavnik bogeca…

        če duhovnik ni predstavnik bogeca, le zakaj obstaja RKC? pa papežek, pa švicarska garda v vatikanu, pa nune, pa.. sej ves, vsa ta hierarhija, ki trdi razno razne stvari o vašem bogecu..

    • Nevidni,za zafrkancijo nisi dovolj pameten,za ostalo pa si preveč neumen. Ko izbira Bog,izbira po svojih kriterijih.In vsak ima svoje mesto.
      Recimo,tebi je določil mesto levičarskega provokatorja.Bolj zavzeto,ko boš opravil svojo nalogo,več bo katoličanov,kristjanov. Bolj,ko boš napadal,več dobrega boš storil za Vero!
      Ti in tvoji kompanjoni imate posebno vlogo v Božjem načrtu. Sploh ni nujno,da se jo zavedate.Pomembno je,da jo opravljate.
      Ti in tvoji jo opravljate tudi s svojimi komentarji.In več ,ko jih je in več,ko jih bo,boljši je rezultat v korist Vere.
      Hvala!

      • Zakaj je Bog določil nevidnega za levičarskega provokatorja je res vprašanje. Verjetno iz ljubezni do njega zato, da tudi on dobi plačo (plačan je verjetno na komentar oz. število znakov) in nekako preživi, čeprav je plača seveda mnogo bolj mizerna, kot je bila tista v udbi…

      • Pričakujem, da se bosta iz iz najbolj aktivne družine komentatorje oglasila še uporabnika iste tipkovnice Igor in dzi nu nje ja,

        Seveda le pod pogojem, če Igor ni preveč zaposlen z vaškimi stražami ter domobranci.

  1. Res ni pametnejše ideje kot da mlade fante zaupamo v varstvo obremenjemu župniku, ki bo od formacije zaradi svoje službe večinoma odsoten in ENEMU duhovniku. Sistem v katerem so možnosti za duhovne, psihične in fizične zlorabe res nične… V bogoslovju vsaj imajo tako rektorja kot spirituala.

  2. Spet ena modernistična pogruntavščina, da bodo stvari le še slabše. Mladi semeniščniki bi se morali izobraževati v pravi katoliški doktrini, kot je to bilo pred sto in več leti. Iz teoločke fakultete bi morali za vedno pregnati vse moderne filozofe, ki mlade kandidate za duhovnike poučujejo moderno filozofijo ( razne Kante, Hegle, Marxe itd. ), saj jim s tem čisto zmešajo pamet, da potem ne morejo normalno razmišljati. Mladi semeniščniki bi morali študitari zgolj sholastiko in Sv. Tomaža, kar je po domače zdrava kmečka pamet, ne pa da jih posiljujejo z modenimi filozofi, ki so bili in so vsi psihopati.

  3. Bom še jaz malce zloben:
    Sem vesel, da so naši vrhovi spoznali, da od kvantitete (saj ni važno, kakšne težave ga mučijo, hitro požegnat, pa na faro z njim…)
    bolj šteje kvaliteta.

    Je nekoč rekel eden izmed Slo škofov:” Ja, v škofiji manjka dosti duhovnikov, nekaj jih je pa preveč!

    Malce prepiha v sistem bo dobro delo

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime