Cerkev ponosno brani družino in od svojih vernikov pričakuje, da bodo sklepali zakonske zveze in na njih gradili trdne družine
POSLUŠAJ ČLANEK
Domoljubje, kultura, identiteta, družinsko življenje in (katoliško) šolstvo so teme drugega dela pstirskega pisma, ki ga vsako leto pred postnim časom na vernike naslovijo slovenski škofje.
Škofje začenjajo z domojubjem. "Odgovornost za skupno dobro je del našega domoljubja. Z izrazom domoljubje označujemo dejavno ljubezen do domovine. To ni samo čustvena navezanost na našo preteklost in njena izročila," pišejo, ter dodajajo, da domoljubje zahteva veliko več.
Pri tem zavračajo očitek nacionalizma, češ, da o njem lahko govorimo le, če kdo ošabno in podcenjevalno prezira pripadnike drugih narodov, česar pa domoljuben človek ne dela.
"Še manj smemo blatiti domoljubje kot fašizem. Pravico imamo, da terjamo spoštovanje zase in za svoj narod, in dolžnost, da to, kar pričakujemo, da drugi storijo nam, storimo tudi mi drugim (prim. Mt 7,12). Domoljubna čustva so častna, in kdor ne spoštuje sebe in svojega naroda, tudi drugih ne bo znal prav spoštovati," pišejo škofje.
Posebno pa se, tako škofje, domoljubje nanaša na lastno kulturo, pri čemer ne gre samo za umetnost, temveč za "vse duhovne značilnosti, zaradi katerih smo to, kar smo, in so torej bistvene za našo identiteto."
Brez identitete je človek razklana osebnost, zato zrele osebnosti brez nje ne morejo, nadaljujejo: "Gre samo za to, ali bomo ohranili identiteto, ki nam je bila položena v zibelko, ali pa se bomo prelevili v nekaj drugega, pravzaprav v ponaredek nekoga drugega, ki pa bo vedno ostal samo – ponaredek."
Pod kulturo tako naštevajo materinščino, vse kar so požrtvovalno zgradili, gojili in negovali naši predniki, pa tudi katoliško vero s svojimi praznovanji, bogoslužjem in številnimi cerkvami, ter našo naravo, "na katero smo upravičeno ponosni."
"Pravo domoljubje je nujno potrebno za naš obstoj. Obstali bomo, če bomo še naprej spoštovali in uresničevali vse tiste vrednote, ki so jih spoštovali naši predniki, in s tem najbolj prepričljivo dokazali, da to ohranja narod pri življenju," ta del pisma zaključujejo škofje.
V nadaljevanju škofje poudarjajo zvestobo obči človeški naravi, ki določa, da smo eni moški in drugi ženske, zato "na različnosti in zakonski zvezi oblikujemo zdravo in rodovitno družinsko življenje, ljubezen do otrok brez razvajanja in budno skrb za njihovo dobro vzgojo."
In po njihovih besedah se starši ne morejo odreči odgovornosti zanjo, tudi ko preko svetov staršev šol spremljajo, kako šola vzgaja njihove otroke. Starši namreč ostajajo prvi vzgojitelji in imajo pravico, da šola spoštuje njihovo vzgojo v veri in morali.
In za prihodnost krščanske kulture med nami so po besedah škofov izjemnega pomena katoliške šole od vrtca do visokih šol. "Zato se krščansko domoljubje kaže tudi v tem, koliko smo jih pripravljeni podpirati in skrbeti za njihov razvoj."
Nadalje je naša prihodnost usodno povezana z zdravim in naravnim družinskim življenjem. "Mnogi danes družino omalovažujejo ali jo celo zavračajo kot obliko oblastnosti in medsebojnega podrejanja. Cerkev jo ponosno brani kot Božjo ustanovo in od svojih vernikov pričakuje, da bodo sklepali zakonske zveze in na njih gradili trdne družine, pišejo.
Ter poudarjajo, da podobno velja tudi za spoštovanje človeškega življenja od naravnega spočetja do naravne smrti.
Škofje ob koncu pisma poudarjajo še pomen zvestobe veri, ki nam bo pomagala, da ohranimo svoje osebno in narodno dostojanstvo.
V prvem delu škofovskega pisma, na župnije poslanega konec preteklega tedna, so škofje v ospredje postavili pomen aktivnega državljanstva in prevzemanja odgovornosti.
"Kakor smo se množično udeležili glasovanja na plebiscitu za samostojno Slovenijo, bi se morali enako množično udeleževati vseh poznejših volitev in referendumov ter odločneje izraziti voljo bolj prepričljive večine državljanov," pišejo.
Na vernike apelirajo, da smo vsi skupaj in vsak posamezni državljan odgovorni za to, kar se dogaja v naši samostojni domovini ter pozivajo, da odnos "kaj me briga" v tem smislu ni primeren.
Odgovornost posameznika opisujejo na treh ravneh - najprej v odgovornosti zase, svoje življenje, delo, ki ga opravljamo in za osebno rast v krepostih, vrlinah in ne nazadnje tudi v veri.
Nato odgovornost za svoje bližnje ter tudi za svojo župnijo in za njeno prihodnost, za krajevno skupnost in ne nazadnje za podjetje ali ustanovo, v kateri delamo.
"Toda to še ni vse. Premalo se zavedamo še tretje ravni odgovornosti, odgovornosti za celotno družbo in za razmere v državi, katere državljani smo," še apelirajo škofje ter dodajajo, da smo predvsem odgovorni za to, kdo nam vlada, saj sta od oblasti v največji meri odvisni sreča in blaginja nas vseh.
Škofje začenjajo z domojubjem. "Odgovornost za skupno dobro je del našega domoljubja. Z izrazom domoljubje označujemo dejavno ljubezen do domovine. To ni samo čustvena navezanost na našo preteklost in njena izročila," pišejo, ter dodajajo, da domoljubje zahteva veliko več.
Pri tem zavračajo očitek nacionalizma, češ, da o njem lahko govorimo le, če kdo ošabno in podcenjevalno prezira pripadnike drugih narodov, česar pa domoljuben človek ne dela.
"Še manj smemo blatiti domoljubje kot fašizem. Pravico imamo, da terjamo spoštovanje zase in za svoj narod, in dolžnost, da to, kar pričakujemo, da drugi storijo nam, storimo tudi mi drugim (prim. Mt 7,12). Domoljubna čustva so častna, in kdor ne spoštuje sebe in svojega naroda, tudi drugih ne bo znal prav spoštovati," pišejo škofje.
Slovenski škofje: "Domoljubje ni nič drugega kakor povsem upravičena in potrebna narodna zavest, ko vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kaj moramo tudi v prihodnosti biti in ostati."
Posebno pa se, tako škofje, domoljubje nanaša na lastno kulturo, pri čemer ne gre samo za umetnost, temveč za "vse duhovne značilnosti, zaradi katerih smo to, kar smo, in so torej bistvene za našo identiteto."
Brez identitete je človek razklana osebnost, zato zrele osebnosti brez nje ne morejo, nadaljujejo: "Gre samo za to, ali bomo ohranili identiteto, ki nam je bila položena v zibelko, ali pa se bomo prelevili v nekaj drugega, pravzaprav v ponaredek nekoga drugega, ki pa bo vedno ostal samo – ponaredek."
Pod kulturo tako naštevajo materinščino, vse kar so požrtvovalno zgradili, gojili in negovali naši predniki, pa tudi katoliško vero s svojimi praznovanji, bogoslužjem in številnimi cerkvami, ter našo naravo, "na katero smo upravičeno ponosni."
"Pravo domoljubje je nujno potrebno za naš obstoj. Obstali bomo, če bomo še naprej spoštovali in uresničevali vse tiste vrednote, ki so jih spoštovali naši predniki, in s tem najbolj prepričljivo dokazali, da to ohranja narod pri življenju," ta del pisma zaključujejo škofje.
Na zakonski zvezi oblikujemo zdravo in rodovitno družinsko življenje
V nadaljevanju škofje poudarjajo zvestobo obči človeški naravi, ki določa, da smo eni moški in drugi ženske, zato "na različnosti in zakonski zvezi oblikujemo zdravo in rodovitno družinsko življenje, ljubezen do otrok brez razvajanja in budno skrb za njihovo dobro vzgojo."
In po njihovih besedah se starši ne morejo odreči odgovornosti zanjo, tudi ko preko svetov staršev šol spremljajo, kako šola vzgaja njihove otroke. Starši namreč ostajajo prvi vzgojitelji in imajo pravico, da šola spoštuje njihovo vzgojo v veri in morali.
In za prihodnost krščanske kulture med nami so po besedah škofov izjemnega pomena katoliške šole od vrtca do visokih šol. "Zato se krščansko domoljubje kaže tudi v tem, koliko smo jih pripravljeni podpirati in skrbeti za njihov razvoj."
Nadalje je naša prihodnost usodno povezana z zdravim in naravnim družinskim življenjem. "Mnogi danes družino omalovažujejo ali jo celo zavračajo kot obliko oblastnosti in medsebojnega podrejanja. Cerkev jo ponosno brani kot Božjo ustanovo in od svojih vernikov pričakuje, da bodo sklepali zakonske zveze in na njih gradili trdne družine, pišejo.
Ter poudarjajo, da podobno velja tudi za spoštovanje človeškega življenja od naravnega spočetja do naravne smrti.
Škofje ob koncu pisma poudarjajo še pomen zvestobe veri, ki nam bo pomagala, da ohranimo svoje osebno in narodno dostojanstvo.
V prvem delu pisma o aktivnem državljanstvu in odgovornosti
V prvem delu škofovskega pisma, na župnije poslanega konec preteklega tedna, so škofje v ospredje postavili pomen aktivnega državljanstva in prevzemanja odgovornosti.
"Kakor smo se množično udeležili glasovanja na plebiscitu za samostojno Slovenijo, bi se morali enako množično udeleževati vseh poznejših volitev in referendumov ter odločneje izraziti voljo bolj prepričljive večine državljanov," pišejo.
Na vernike apelirajo, da smo vsi skupaj in vsak posamezni državljan odgovorni za to, kar se dogaja v naši samostojni domovini ter pozivajo, da odnos "kaj me briga" v tem smislu ni primeren.
Odgovornost posameznika opisujejo na treh ravneh - najprej v odgovornosti zase, svoje življenje, delo, ki ga opravljamo in za osebno rast v krepostih, vrlinah in ne nazadnje tudi v veri.
Nato odgovornost za svoje bližnje ter tudi za svojo župnijo in za njeno prihodnost, za krajevno skupnost in ne nazadnje za podjetje ali ustanovo, v kateri delamo.
"Toda to še ni vse. Premalo se zavedamo še tretje ravni odgovornosti, odgovornosti za celotno družbo in za razmere v državi, katere državljani smo," še apelirajo škofje ter dodajajo, da smo predvsem odgovorni za to, kdo nam vlada, saj sta od oblasti v največji meri odvisni sreča in blaginja nas vseh.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
7 komentarjev
ana.je.prava.galama
So ljudje ki zal ne morejo ziveti cerkveno zacrtanega zivljenja ker se vmes zgodi - zivljenje.
Komaj cakam da bo enkrat to pastirsko pismo namenjeno tudi tistim na dnu, ki bijejo in bojujejo tezke boje. Katerih edine sanje so imeti zgledno katolisko zivljenje, pa ga zal zaradi razlicnih zelo bolecih razlogov ne morejo imeti in ga morda tudi nikoli ne bodo imeli. Kar me v takih trenutkih tolazi je da je Jezus prisel zaradi bolnih, da je imel rad tudi take kot sem jaz. Upam, da bom nekoc to isto predvsem pa pristno ljubezen lahko zacutila tudi v besedah skofov.
Hribarjev Rafko
Čestitke komentatorju. Od naslova do zadnje pike komentarja. Hvala!!!!!!!!!!
Marija Perko
dzi nu nje ja....Lahko bi vaše pripombe ignorirala, pa jih ne bom. V življenju sem bila aktivna sodelavka v krščanskem občestvu. Od bliže poznam zagotovo več kot sto duhovnikov. Nikoli nihče od njih od mene ni zahteval denarja. Mnogi med njimi pa so se kdaj izkazali tudi z malo pozornostjo do mene. Poznam tudi nekatere, ki na skrivaj podtikajo denar in dobrine slabše situirani družinam in posameznikom v stiski. Da o njih duhovni razpoložljivosti ne govorim. To so tudi RKC o kateri imate tako slabo mnenje. Večino njih sem doživela kot posnemovalce Kristusa dobrega pastirja in v čast si štejem, da smem biti ena od ovc iz črede. Kadar naš hlev zasmrdi, zameketam, še največkrat pa vzamem grablje in nesnago počistim. Predvsem se pa trudim, da nisem občestvu v sramoto. O posameznikih iz teh vrst pa prepuščam končno sodbo ljubemu Bogu, na tem svetu pa za vse prekrške pristojnim organom.Sočustvujem z vami, če imate s strani Cerkve kakršnokoli slabo izkušnjo, ne želim pa, da ste ujetnik predsodkov, ker imate vendarle svoje človeško dostojanstvo.
Marija Perko
Hopla gospa, Slosvet! Takole pa ne bo šlo!! Kaj poreče vaša Marija na katero se sklicujete?! Poznala sem oba omenjena duhovnika. Vsak od njiju je po moje opravičil duhovniško poslanstvo. Sta bila pa zelo različna. Zagotovo je bil in je p.Zore bližji malemu človeku kot dr.Tominec! Vsaj v praksi. Ne zdi se mi nič narobe, če "pokriva" duhovnik v Cerkvi neko svoje področje. Verjetno ima g.Zore kot škof kakšne druge odgovornosti kot jih je imel kot pater na župniji, ko je maševal, pridigal in spremljal delo Karitasa v hiši. Pastirsko pismo zelo pozitivno odmeva med ljudmi. Odstranite svoje pomisleke, gospa! Nadaljujte s svojimi "petki"! Zaradi mene lahko uvedete tudi "četrtke"! Marija ima pod plaščem pisano druščino vseh slojev. Oba omenjena duhovnika sem osebno poznala in ju cenim. Na našega škofa "Stančija" sem pa prav ponosna, ker vem, da mu funkcija ni stopila v glavo, ampak je še vedno bolj frančiškan kot škof.
debela_berta
Drkadžije v krilih niso neka relevantna referenca za 'učenje' o družini. Ko bodo najprej naredili red s svojimi pedofili, se lahko pogovarjamo naprej. Potem mogoče celo dobite kakega novega vernika, tako pa ljudi samo odvračate...
Matevž Kobal
kaj je Cerkev? po napisanem sodeč verniki očitno ne spadajo vanjo. Očitno so samo nova frakcija napadalcev nanjo. Malo ekleziozogije, 2 VK in "sentire cum ecclesia" avtorju ne bi škodilo.
Kraševka
To PISMO vseh ŠKOFOV, ki so ga v nedeljo brali pri vseh MAŠAH, je zelo pozitivno dejanje s strani Cerkve.
V nedeljo sem bila zelo zadovoljna, ko sem poslušala napisano. Glede tega ŠKOFOM ČESTITAM!
Mislim, da se po svojih močeh trudijo, da bi se stvari izboljšale tudi v njihovih vrstah.
Duhovniki, so v večini zelo dobri in požrtvovalni.
"Tiste z napako", pa le premestijo, ker jih povsod primankuje. Upam, da jim bo v pomoč tudi civilna INICIATIVA dovolj.je. Vedeti pa moramo, da od vedno velja: "Božji mlini meljejo počasi !" Upajmo na dober razplet!
Glede tega pisma, ki smo ga v nedeljo poslušali, pa se lahko res vsi STRINJAMO, od začetka, pa do konca. Državljani moramo biti ODGOVORNI do Boga in do naše domovine Slovenije. Nujno je, da se UDELEŽIMO VOLITEV in damo glas tistemu, ki zagovarja VREDNOTE NAŠIH PREDNIKOV. Te vrednote so DOMOLJUBJE, VERA, SLOVENSKE šege in navade, ljubezen do družine, naroda in vsega stvarstva.
Pravilno so ugotovili tudi škofje, da DOMOLJUBJE je častno in nihče nima pravice, da nam je potepta.
Prav to stalno poudarja, tudi Zamejski pisatelj, 107 letni Boris Pahor, ki pravi: "Slovenci kam ste dali domoljubje?
Komunisti so vam ga zasmehovali, ker so oni bili pristaši INTERNACIONALE. Toda to ni prav, vsak se mora boriti za svojo DOMOVINO in materin jezik, ter KULTURO prednikov.
Ne dovolite, da vam DOMOLJUBJE zmerjajo s Fašizmom. Slovenci nismo nikogar zasužnili, ampak smo se le borili za svoje pravice. Taki tudi ostanite dragi Slovenci! " Tako Pahor.
Hvalka ŠKOFOM, da nam pomagajo, da s PONOSOM ostajamo Slovenci, ki imamo vso pravico VODOTI svojo DRŽAVO in obdržati svojo KULTURO, ki je že na PREIZKUŠNJI. Ko gledamo državne proslave, se lahko vprašamo: "Slovenec, ali je to kar prikazujejo res naša KULTURA"? Ko gledam te proslave po TV ekranu, takoj obrnem na drugo TV postajo in si rečem: "Kdo ima pravico, da mi tepta mojo kulturo in kulturo mojih prednikov" ?
Zato je zelo pomembno kakšno VLADO dobimo, ker vlada, poleg tega, da nam "reže kruh", je tudi VARUH DOMOVINE IN SLOVENSKE KULTURE. Potrebno je, da gremo na volitve in damo glas temu, ki bo varoval tudi našo kulturo in DRUŽINO!
Pokojni Žarko Petan, ko je bil po osamosvojitvi DIREKTOR RTV, je tedaj dejal: "Narod ne propade zaradi pomankanja kruha, ampak takrat, ko zanemari svojo KULTURO".
To mi je ostali globoko v spominu, kot spoznanje, kaj je najvažnejše za Slovence. In nekako so to sedaj povedali tudi ŠKOFJE.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.