Čeprav je Slovencem osamosvojitev najpomembnejši dogodek, koalicija vztraja pri ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve. Ministrico čaka interpelacija

POSLUŠAJ ČLANEK
Zaradi napovedane ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve in njegove združitve z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod je v Državnem zboru na zahtevo SDS potekala nujna seja odbora za kulturo, na kateri smo lahko slišali argumente za in proti ukinitvi muzeja osamosvojitve kot samostojne institucije.

Pred sejo so tiskovno konferenco na to temo skupaj s predsednikom Združenja za vrednoten slovenske osamosvojitve, Lojzetom Peterletom, pripravili tudi v Novi Sloveniji.

Če se je še pred sejo zdelo, da gre za poskus radikalne stranke Levica, da bi slovensko osamosvojitev kar se da omalovaževali, se je med samo sejo pokazalo, da je proti-osamosvojitvena drža lastna celotni koaliciji, nekateri poslanci drugih koalicijskih strank pa so bili v zaničevanju osamosvojitve celo radikalnejši od ministrice Aste Vrečko, ki zagotavlja, da bodo muzejske zbirke bolje zaživele v združenem muzeju.

Takšno vrednostno stališče koalicijskih politikov pa je v nasprotju z večinsko vrednotno opredelitvijo slovenskega naroda. V reprezentativni anketi ob 30. obletnici osamosvojitve je namreč osamosvojitev Slovenije na prvo mesto prelomnih dogodkov postavilo 59 % Slovencev.  

V SDS, ki je sejo sklicala, so prepričani, da gre pri ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve za podcenjujoč odnos do ključnega obdobja slovenske osamosvojitve. A že glede tega med poslanci ni bilo čutiti enotnega mnenja, saj smo lahko iz koalicijskih vrst slišali tudi, da je Slovenija nastala že leta 1945, na kar je kar nekoliko v zraku izviselo vprašanje, kako to, da se je potemtakem leta 1991 morala osamosvojiti in demokratizirati.

Muzej, ki je nastal v času prejšnje vlade, naj bi bil osrednji muzej, ki bi ohranjal kolektivni spomin na te dogodke za sedanjost in prihodnost ter ponudil priložnost za razstavo tudi množico predmetov, ki so trenutno v depojih drugih muzejev. Predlagatelji seje, ki izpostavljajo, da je Slovenija svetovni unikum glede ukinjanja muzeja nastanka svoje državnosti, so predlagali v sprejem dva sklepa, v katerih bi Državni zbor pozval vlado, naj ustavi združevanje muzejev v nov javni zavod in uveljavi ustanoviteljske pravice. Oba sklepa je vlada z večino 9 proti šest preglasovala.

Ukinitev v imenu racionalizacije in "stroke"


Ministrica Asta Vrečko, ki sicer prihaja iz stranke Levica, katere poslanec je v Državnem zboru pred časom osamosvojitev označil za kontrarevolucijo, ki je nategnila narod, od česar se stranka sicer ni javno ogradila, je bila ogorčena že zaradi naslova seje, v katerem je omenjena likvidacija muzeja slovenske osamosvojitve.

Z združevanjem muzejev po njenem prepričanju muzejske razstave iz časa slovenske osamosvojitve krepijo, ne pa ukinjajo, izpostavila je tudi, da je že ob ustanovitvi muzeja le tej nasprotoval del stroke. Prostor na Poljanski cesti, ki je bil predviden za ta muzej, naj bi nujno potreboval Arhiv Republike Slovenije, z združitvijo pa naj bi se izognili podvajanju dela kustosov, ki bo tako lahko bolj sistematično.

Poslanci koalicije so nato v razpravi poudarjali, da imamo v Sloveniji že serijo muzejev, ki obeležujejo obdobje osamosvojitve, med drugim park vojaške zgodovine v Pivki, pa muzeja na to temo v Celju in Mariboru ter Muzej novejše zgodovine. Slišali smo lahko tudi, da ob vsaki desetletnici od osamosvojitve potekajo tudi tematske razstave na temo osamosvojitve in da je tema več kot dovolj jasno predstavljena tako v šolskem sistemu kot v muzejskih zbirkah.

Osamosvojitev sistematično zapostavljena


Da je argument s prostori privlečen za lase, je poudaril direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman, ki je opozoril, da prav Ministrstvo za kulturo blokira obnovo južnega trakta iste stavbe na Poljanski cesti. Dežman je poudaril tudi, da je v Muzeju novejše zgodovine temu obdobju namenjenih zgolj 8 sob in da Muzej novejše zgodovine na tem področju deset let ni delal praktično ničesar do nastopa njegovega mandata. Direktor Muzeja slovenske osamosvojitve, Željko Oset, k temu dodaja, da sistematike pri prikazovanju gradiva iz časa osamosvojitve enostavno nimamo.

Tako kot mnogi razpravljavci, je opozoril tudi na pomanjkanje znanja s tega področja med slovensko mladino, kar so sicer poslanci koalicije označili za žalitev slovenskega šolskega sistema. Predsednik prve osamosvojitvene vlade in predsednik VSO Lojze Peterle je opozoril na nemaren institucionalni odnos do slovenske osamosvojitve in aktualno dogajanje primerjal s poskusom ukinitve Muzeja Solidarnosti na Poljskem, kar bi bilo za Poljake povsem nepredstavljivo.

Janez Žakelj: Kam naj o osamosvojitvi peljem poučiti svoje otroke?


Kam naj pelje svoje otroke, če jih želi poučiti o osamosvojitvi, o kateri, kot spoznava pri lastnih otrocih v praksi, slovenska mladina v šoli dejansko izve zelo malo, se je vprašal poslanec NSi Janez Žakelj, ki je pred sejo opozoril tudi na novelo zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, s čimer želijo v NSi omogočiti, da se odškodnine, ki jih prejemajo za žrtvovanje njih samih oz. njihovih svojcev, v vojni za Slovenijo ne bi štele v dohodnino in premoženje pri odmeri pravic iz javnih sredstev. S tem bi pokazali, da kot družba cenimo njihovo žrtev in smo zanjo neizmerno hvaležni ter da njihov pogum ne bo nikoli pozabljen, še opozarja Žakelj.

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1589593246568964097

Ukinitvi osamosvojitvenega muzeja nasprotuje tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je že napovedal, da se bo o tem pogovoril s predsednikom vlade Robertom Golobom. V Novi Sloveniji pa v primeru, da bo do ukinitve dejansko prišlo, napovedujejo interpelacijo zoper kulturno ministrico Asto Vrečko.

Jugonostalgikov je v Sloveniji v resnici peščica, a je glasna


Pri tem gre omeniti, da velika večina Slovencev, po anketi, ki jo je ob 30. obletnici osamosvojitve pripravila agencija Episcenter za Domovino, 92 % želi živeti v neodvisni in samostojni Republiki Sloveniji. Jugonostalgikov, čeprav glasnih, je tako manj kot 10 %. Jih je pa največ prav med volivci Levice, od koder prihaja kulturna ministrica, ki ukinja Muzej slovenske osamosvojitve. Med ljudmi, ki jih ljudje najbolj povezujejo s slovensko osamosvojitvijo, pa so večinoma tisti, ki pripadajo drugemu političnemu polu, konkretno: Lojze Peterle, Jože Pučnik, Janez Janša, Ivan Oman in Milan Kučan. Večina od njih pri aktualni koaliciji ni posebej cenjena.

V navedeni anketi je sicer osamosvojitev kot najbolj prelomen dogodek v slovenski zgodovini od navedenih štirih navedlo 59 % sodelujočih, 30 % je izbralo NOB, 8 % vstop Slovenije v EU in 3 % vstop Slovenije v NATO.



KOMENTAR: Peter Merše
Nova ideološka bitka zoper slovensko osamosvojitev in odprava vsega, kar je počela prejšnja vlada
Aktualna vladna koalicija se obnaša kot kakšna revolucionarna oblast, ki sistematično čisto vse, kar so dosegli njihovi predhodniki. To se v Sloveniji žal ne dogaja prvič, le da se čistke ljudi dogajajo (zaenkrat) le z odstavitvami s položajev. Seveda predčasno, kar je tudi eden trikov te združitve. Z ustanovitvijo novega javnega zavoda se tako odkrižajo dveh direktorjev, ki jim nista všeč, in nastavijo enega novega ter odpravijo muzej, ki obeležuje osamosvojitev, s čimer le to uvrstijo »zgolj« med novejšo zgodovino. Nekam tja med življenje v petdesetih in vstop v Evropsko unijo. Dejstvo je, da Muzej slovenske osamosvojitve ni edina ustanova s tega področja, a v družbi so pomniki na ta najpomembnejši dogodek, pomotoma ali načrtno zapostavljeni. Poglejte samo okoli sebe in preštejte spomenike in spominske table na NOB in osamosvojitev. Prav tako se je v šoli praktično ne obravnava, saj je na urniku čisto na koncu, za kar pa pogosto zmanjka časa. Ja, tukaj kličem slovenski šolski sistem, ki te teme v resnici ne obravnava korektno in pomenu za slovenski narod dostojno. A še to in tematske razstave na deset let so za nekatere bistveno preveč, saj bi najrajši videli, da se osamosvojitev ne bi zgodila in da bi jo ljudje pozabili. Zato lahko poslušamo relativizacije, da je Slovenija nastala že leta 1945. Če bi bilo to res, ne bi potrebovali osamosvojitve in zmagati vojne. A ker so jo zmagali napačni, bomo storili vse, da se to pozabi in omalovažuje. V imenu stroke, če je treba. Zato je še kako pomembno, da te vrednote ohranjamo. Tako doma, z otroki, kot v javnosti. Praznujmo praznike osamosvojitve, sicer bomo kaj kmalu ostali brez pridobitev slovenske osamosvojitve in se bomo vrnili zgolj k pridobitvam NOB. Žrtve slednjega še letos, po skoraj 80 letih, nimajo dostojnega groba.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike