Čeprav je policija pri preverjanju upoštevanja prazničnih omejitev omejena, je zaradi širjenja nalezljive bolezni mogoče tudi v zapor

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
V preteklih tednih smo v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji spremljali primere, ko so policisti vdrli na zasebne zabave in zaradi kršenja pravil, ki veljajo za omejevanje epidemije koronavirusa, preprečili zabave, orgije ali pa božično-novoletna druženja. Na Silvestrovo so denimo v Franciji posredovali na številnih nezakonitih zabavah; na eni izmed njih se je zbralo kar 2.500 ljudi.

Preverili smo, kako bi v takšnih primerih lahko ukrepala slovenska policija in ugotovili, da so njena pooblastila na tem področju omejena. Kljub temu je zaradi širjenja nalezljive bolezni mogoča tudi zaporna kazen.

Odloki ne posegajo v zasebne prostore


Policisti pri nas sicer svetujejo, da ljudje v zasebnih prostorih upoštevajo priporočila NIJZ za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Glede na Zakon o nalezljivih boleznih, odloki v zasebne prostore ne posegajo, so za Domovino navedli na policiji. Omejujejo pa prihod na lokacijo zasebnega prostora.

Hkrati policisti izjemno težko preverjajo, in posledično tudi težko kaznujejo upoštevanje omejitev števila ljudi, ki se zbirajo ob praznikih (do šest odraslih oseb iz do dveh gospodinjstev). Pri tem je potrebno razumeti predvsem, da so tem omejitve namenjene preprečevanju širjena koronavirusa in omejevanju epidemije v državi. Virusu namreč ni mar, da so prazniki.

Policisti so v "najdaljši noči v letu  skupaj obravnavali 11 prometnih nesreč, 120 kršitev javnega reda in miru in 20 kaznivih dejanj. Obravnavali so 3 kazniva dejanja nasilja v družini, glede spoštovanja vladnih odlokov so v okoli 2.000 nadzorih izrekli 32 opozoril in izdali 20 plačilnih nalogov in hitrih postopkov.  

Policisti v različnih primerh kljub temu lahko posredujejo


Kljub temu pa policisti lahko posredujejo v primeru, ko gre za kršenje javnega reda in miru oziroma je zabava preglasna ali pa v primeru, ko lastnik zasebnega prostora druženje organizira na način, da je pod enakimi pogoji – na primer s plačilom vstopnine – vstop prosto dostopen vsakomur, saj se tedaj takšen prostor šteje za javni kraj. Na policiji pravijo, da o tem presojajo glede na konkretne okoliščine.

Enako je do sedaj že veljalo za druženja in zabave, ki so jih posamezniki organizirali v prostorih barov, lokalov in gostiln, ki veljajo za javne kraje.

Kršitelji so lahko kaznovani tudi naknadno


Prav tako lahko morebitne kršitelje policija kaznuje naknadno, ko je druženje že mimo in je jasno, da je do okužbe prišlo na določenem druženju, saj je imelo druženje znake kaznivega dejanja širjenja nalezljive bolezni.

Medtem ko pri nas globe za kršitelje ostajajo dokaj nizke, pri 400 evrih – razen za nespoštovanje in organiziranje zbiranja na javnih krajih, kjer lahko dosežejo do 10.000 evrov, pa so v tujini kazni še precej višje.

V Nemčiji kazni še višje kot pri nas


V Nemčiji se sicer razlikujejo med zveznimi deželami, najvišje pa lahko dosežejo do 25.000 evrov. Takšne kazni lahko prejmejo kršitelji, ki neko kaznivo dejanje ponavljajo. Tudi sicer kazni niso prav mile. Par, ki se je na Bavarskem po cigarete odpravil do aparata, ki jih prodaja, je skupaj prejel 1000 kazni.

Trimestne številke čakajo tudi tiste, ki sodelujejo na zasebnih zabavah, na katerih je dovoljeno število oseb preseženo. V Severnem Porenju-Westfaliji je kazen za udeležbo na taki zabavi 100 evrov, v Hamburgu, Spodnji Saški, Saški in Baden-Württembergu pa takšna kršitev posameznika po žepu udari za 150 evrov, na Bavarskem pa 250 evrov. Gostitelji takšne zabave lahko prejmejo do 1.000 evrov kazni. Policisti tam – tako kot pri nas – ne smejo stati pod okni stanovanj in preverjati, koliko ljudi sedi za kuhinjsko mizo, lahko pa sledijo namigom, da je zabava preglasna in podobno.

Zaradi prenašanja nalezljive bolezni zagrožena tudi zaporna kazen


Nemško tožilstvo je začelo celo preiskavo zoper 26-letnice iz Garmisch-Partenkirchna zaradi suma povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti. Gre za žensko, domnevno super širilko bolezni, ki bi ob znakih bolezni morala v karanteno do prejema rezultata testa, a je namesto tega odšla na plavanje. Teoretično je tako zaradi pranašanja nalezljive bolezni mogoče tudi v zapor.

Tudi po slovenski zakonodaji velja, da je zaradi prenašanja nalezljive bolezni v najhujšem primeru mogoče prejeti zaporno kazen do osmih let.

Kazenski zakonik, 177. člen:


Prenašanje nalezljivih bolezni


(1) Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.


(2) Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi, in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi.


(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena  iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.


(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena  za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom do osmih let, za dejanja iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike