Centralizacija Slovenije: praktično ves TV dnevnik lahko posnamemo v Ljubljani

Vir foto: https://vaaju.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija se pospešeno centralizira. Vse bolj samoumevno postaja, da se vse, kar se omembe vrednega pri nas dogaja, zgodi v Ljubljani. Častna izjema so odprtja kakšnega industrijskega obrata in pa seveda črna kronika.

Silovitim podražitvam v prestolnici in prometnim zamaškom na vpadnicah navkljub se zdi, da centralizacija nikogar več pretirano ne moti. Še politične stranke v zadnjem času le sramežljivo lovijo svoje volivce. Pri tem mislim zlasti tisti na desni sredini, SDS in SLS. Preostale se s tem vprašanjem niso pretirano ukvarjale.

Leta 2008 je v Sloveniji potekal referendum o pokrajinah. Vladni predlog je sicer dobil podporo, a se je referenduma udeležilo zgolj 10,98 odstotka volilnih upravičencev.

Takrat je stroka opozarjala, da bi preveliko število pokrajin, predlaganih jih je bilo 14 + 1, vodilo v njihovo neučinkovitost, zaradi česar predloga ni podprla. Sledile so volitve in naredilo se ni ničesar. Posledice čutimo še danes.

Televizija ve, da se vse pomembno zgodi v Ljubljani


Hitro se v spomin prikrade kateri izmed številnih TV dnevnikov, ki so bili praktično od začetka do konca posneti v Ljubljani. Politične, gospodarske in kulturne teme. Ki jih morda kdaj preseka kakšno kaznivo dejanje, kot je bil napad na lokal mariborskega župana Saša Arsenoviča.

TV Dnevniku na RTV sicer sledi oddaja Slovenska kronika, ki ima namen poročati tudi iz preostalih koncev Slovenije. Toda te novice so resnično drugorazredne in ne morejo skriti, da se izven Ljubljane skoraj nič pomembnega ne dogaja.

Ne gre prezreti niti tega, da imata tako RTV Slovenija, kot podjetje Pro Plus več deset tisoč evrov vredna reportažna vozila, ki omogočajo neposreden vklop v program preko satelitske povezave. Toda marsikateri dan ne zapustijo območja znotraj Ljubljanske obvoznice. Težko je prešteti, kolikokrat so se ta vozila zapeljala le do centra mesta in od tam izvedla vklop v živo s terena.

Pri tem je najbolj tragična posledica pravzaprav ta, ki bo šele sledila. Zelo nevarno je, če se v prebivalci v ostalih slovenskih krajih ne bodo čutili sposobni, da v Sloveniji karkoli premaknejo. Tudi zato, ker njihovim idejam in dosežkom nihče ne da pozornosti. Kraji, ki ne verjamejo več vase in v svojo prihodnost, so mrtvi kraji. In dejstvo je tudi, da je takšnih krajev v Sloveniji veliko.

Podjetja selijo svoje sedeže v Ljubljano


Ob tem je dejstvo, da se centralizacije, ki se kaže iz medijev, vse bolj zavedajo tudi gospodarski subjekti. Nekateri so iz Ljubljane odšli in sedaj uspešno poslujejo drugje, toda njihovi sedeži so praviloma ostali v glavnem mestu. Spet druga v Ljubljano selijo svoje sedeže, Intesa Sanpaolo Bank iz Kopra, NOMAGO iz Nove Gorice... DARS iz Celja v Ljubljani gradi novo poslovno stavbo.

Za selitev je težko kriviti samo podjetja, njihovi razlogi so večinoma povezani s številnimi dejavniki. Med katerimi pa sta pogosto tudi ta, da v obrobnih regijah preprosto ni več ustrezno izobraženih ljudi za upravljanje podjetij in ta, da oddaljenost od dogajanja onemogoča kvalitetno opravljanje lobističnih stikov.

Trenutno ima velika večina od stotih največjih slovenskih podjetij sedež v Ljubljani. Tudi to je koncentracija, ki nas mora skrbeti. Še bolj pa nas mora skrbeti njihova struktura, kajti med podjetij, ki jim je primarni trg Slovenija, je zelo malo takšnih, ki bi imela svoj sedež izven Ljubljane.

Resda imajo svoj sedež izven Ljubljane nekatera ogromna slovenska podjetja kot so Revoz, Krka in Adria Mobil iz Novega mesta, Gorenje iz Velenja, Cimos iz Kopra, BSH Hišni aparati iz Nazarij. Toda ta podjetja so globalna in jih dogajanje v Sloveniji bolj malo zanima. Toda z izjemo GEN-I in GEN energije iz Krškega, DARSa in Enegrotuša iz Celja, OMV iz Kopra in Pošte iz Maribora pa jih med tistimi, katerih glavni trg je Slovenija, ne najdemo veliko.

S tem se močno poveča vpliv mest kjer imajo podjetja svoj sedež na državno politiko. Če namreč regija nima močnih gospodarskih podjetij, njen vpliv na državni ravni dramatično pade. Vpliva pa tudi na mesto samo. Celje je tako morda res tretje največje slovensko mesto, toda po višini mestnega proračuna je zaradi slabšega stanja gospodarstva šele na petem mestu, za Kranjem in Koprom.

V tujini za svoje pokrajine skrbijo bolje


Za ponazoritev, kako razpršena je moč posameznih mest v primerjavi z glavnim mestom nam lahko služi indeks velikosti največjih mest v državi. V primerjavo smo vključili tri države, Nemčijo, kjer dajejo izredno velik poudarek regionalnemu razvoju, Francijo ki je centralistično urejena država in Avstrijo, ki razen Dunaja nima velikih metropol in je imela še do pred kratkim praktično identičen način vodenja lokalne samouprave kot slovenija. Lahko bi dodali še kakšno drugo državo, vendar so njihovi rezultati v povprečju nekje med Nemčijo in Francijo.



Iz grafa lahko ugotovimo, da so slovenski rezultati v posameznih segmentih še nekoliko slabši od Avstrijskih. Slovenija po primerjavi razporeditve prebivalstva sodi med najbolj centralizirane države v Evropi. Slovenska mesta so namreč v primerjavi z mesti iz držav, ki skrbijo za uravnotežen razvoj države, najmanj dvakrat do trikrat manjša.

Trenutno ni opaženih kakršnihkoli premikov, ki bi Slovenijo pripeljala na pot večje veljave regionalnih središč. Zato je pričakovati nadaljevanje vseh negativnih trendov, ki iz tega izhajajo. To je praznjenje podeželja, nadaljnji zaton nekaterih slovenskih mest, zlasti Maribora in Celja ter rast mest v ožji in širši okolici Ljubljane, Grosupljega, Borovnice, Medvod, Trzina, pa tudi Škofje Loke, Logatca, Kranja, Trzina, Kamnika ... Ob tem pa tudi rast cen nepremičnin v teh središčih in stagniranje njihovih cen v ostalih delih države.

Ter seveda prometni zamaški na prometnih vpadnicah v Ljubljano vsako jutro in vsako popoldne. A namesto razmišljanja o decentralizaciji države, ki bi omilila tudi prometno situacijo, gredo razmišljanja v dodajanje prometnih pasov.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30