Ceno električne energije povišal še Gen-I. Je sklicevanje na mednarodne trge upravičeno?

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Družba Gen-i je napovedala podražitev električne energije. S 1. avgustom bo stopil v veljavo nov cenik, ki bo položnico povprečnega gospodinjskega odjemalca podražil za 18 odstotkov. Do konca leta naj ne bi bilo novih dvigov cen ne glede na dogajanje na energetskem trgu.

S tem se Gen-i z zamikom pridružuje ostalim dobaviteljem elektrike, ki so cene že dvignili. Kot razlog za podražitev navajajo razmere na mednarodnih trgih, kritiki pa opozarjajo, da je Slovenija z elektriko v veliki meri samooskrbna in da zato razmere v tujini ne bi smele vplivati na domače cene.

Po podatkih Statističnega urada RS se je električna energija na letni ravni podražila za skoraj 30 odstotkov. Skupaj s plinom in ostalimi gorivi je prispevala 2,1 odstotne točke k inflaciji, ki je dosegla junija 10,4 odstotka.

Dogajanje na mednarodnih trgih


Gen-i, družba z največjim tržnim deležem pri dobavi elektrike gospodinjstvom, je v sporočilu za javnost zapisala, da so bili "kljub ekstremni situaciji na trgu edino energetsko podjetje, ki se je odločilo pred vplivom energetske krize zavarovati svoje odjemalce. Držali smo lansko obljubo, da do poletja 2022 ne bomo zvišali cen električne energije in zemeljskega plina za svoje gospodinjske odjemalce."

Podražitev pa opravičujejo z dogajanjem na mednarodnih trgih: "V zadnjih devetih letih […] je bila povprečna veleprodajna cena 48,2 €/MWh, medtem ko je trenutna cena za nakup električne energije za leto 2023 te dni presegla astronomskih 260 €/MWh, torej je za več kot 500 odstotkov višja."

Cena energenta predstavlja slabo tretjino končne cene na položnici


Nove cene za kilovatno uro (kWh) bodo pri Gen-i sledeče:

  • Višja tarifa (ki velja vsak delovnik med 6. in 22. uro) se bo podražila za 34 odstotkov.

  • Manjša tarifa (ki velja med 22. in 6. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa cel dan) bo dražja za 66 odstotkov.

  • Enotna tarifa bo dražja za 41 odstotkov.


Kar pa ne pomeni, da bodo takšne podražitve utrpela tudi gospodinjstva – račun na položnici bo dražji za 18 odstotkov. Cena energenta predstavlja namreč le slabo tretjino končne cene elektrike, drugo tretjina predstavljajo omrežnina in ostali dodatki, zadnja tretjino pa davščine in dajatve (trošarina, prispevek za OVE in SPTE, …).

Država bi torej lahko, podobno kot pri pogonskih gorivih, končno ceno znižala s posegom v davščine in dajatve, vendar je to dvorezen meč, saj bi s tem prizadela že tako načeto državno blagajno.

Vir: Agencije za energijo na dan 1. 6. 2021
Vir: Agencije za energijo na dan 1. 6. 2021

Samooskrba z električno energijo


Na področju električne energije je Slovenija v precejšnji meri samooskrbna, zato opravičevanje dviga cen s sklicevanjem na mednarodne trge zbuja pomisleke. Uvoz iz tujine predstavlja manjši del skupne porabe, zato bi morale cene v kar največji meri odražati domače proizvodne stroške.

Je pa res, da so pri domači proizvodnji v zadnjem času nastopile težave. Zaradi majhne količine padavin je padla proizvodnja elektrike v slovenskih hidroelektrarnah za več kot 40 odstotkov, kar se kompenzira z večjo aktivnostjo jedrske elektrarne in uvozom.

Do podražitev in sklicevanja na razmere na svetovnih borzah je kritičen ekonomist Matej Lahovnik. "Vse kapacitete, ki smo jih gradili: od hidroelektrarn, nuklearke do termoelektrarne, smo zgradili ob predpostavki, da bomo v času krize neodvisni in ne bomo odvisni od razmer na svetovnih borzah, od razmer v tujini in da lahko vzdržujemo stabilne razmere. Zdaj je čas, da energetski sektor to tudi dokaže. Zdi se mi absurdno, da državna podjetja, ki so 100-odstotno v državni ali pa v prevladujoči državni lasti, napovedujejo dvige cen zato, ker so cene višje na svetovnih borzah," je povedal za MMC.

Strma rast cen električne energije na mesečni ravni


Po svežih podatkih Statističnega urada RS so cene življenjskih potrebščin junija na letni ravni zrasle za 10,4 odstotkov. K temu je pomembno prispevala ravno električna energija, ki se je na letni ravni podražila za skoraj 30 odstotkov.

Še bolj zaskrbljujoč je dvig cen življenjskih potrebščin na mesečni ravni. Narasle so za 2,7 odstotka, kar je največ od poosamosvojitvenega obdobja. Z junijem je prenehala veljati večina ukrepov, s katerimi je država omilila visoke cene energentov. Cene električne energije so se zato zvišalo za kar 53 odstotkov, kar je prispevalo 1,6 odstotne točke k mesečni inflaciji.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike