Čemu diskreditacija hitrih testov, ko pa zadostujejo točno tistemu, čemer so namenjeni?

Vir foto: pixabay
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je objavil dolgo pričakovano verifikacijo hitrih testov. Ta je po pojasnilih sekretarke na ministrstvu za zdravje Marije Magajne pokazala, da hitri testi ustrezajo svojemu namenu, tako glede občutljivosti, kot glede specifičnosti.


Posnetek komentarja Blaža Čermelja je na voljo na koncu prispevka.




Toda medijev, ki posel s hitrimi testi sesuvajo že od začetka meseca to ni pomirilo. V poročilu so tako izbrskali podatek, da so hitri testi, ki jih je Sloveniji dobavilo podjetje Majbert Pharm, zgolj 81,68 odstotno občutljivi. Ta podatek sicer drži, toda kot bomo videli kasneje, pravzaprav ni bistven. Hitri testi namreč niso bili uvedeni zato, da bi iz populacije lovili slabo kužne bolnike, temveč tiste, ki virus najbolj trosijo naprej. Zato bi počasi bil čas, da se norost v zvezi z diskreditacijo povsem uporabnih hitrih testov ustavi.

Že vse od začetka afere s hitrimi testi se ni mogoče znebiti občutka, da so fantje, ki so te s pomočjo podjetja Majbert Farm dobavili Sloveniji, s tem stopili na področje, na katero ne bi smeli. To je namreč poligon za ustaljene dobavitelje, ki s pomočjo visokih provizij čisto ugodno živijo. Vendar pa to skrivajo. Nato pa so se našli neki jebivetrski fantje, ki so, tako mimogrede, povozili vse ustaljene dobavitelje in svoj ponos, da bodo na poslu tudi nekaj zaslužili, pokazali tudi na družbenih omrežjih.

Sledil je pogrom, najprej zaradi njihovega načina življenja, nato pa so se pojavili še dvomi v samo zanesljivost testov. Pa čeprav so bili opremljeni z vsemi potrebnimi certifikati.

V izogib diskreditacijam je Ministrstvo za zdravje naročilo njihovo verifikacijo, ki je pokazala, da so testi v skladu tako z nacionalnimi merili za hitro testiranje, kot z merili svetovne zdravstvene organizacije. Toda dvomljivci so v poročilu našli tudi nekaj številk, ki na teste mečejo čudno luč. Tako naj bi bila njihova zanesljivost v primerjavi z mnogo dražjimi PCR testi le 81 odstotna. Prav tako naj bi zgrešili več kot polovico asimptomatskih okuženih.

So torej hitri testi nezanesljivi? Pravzaprav ne. So čisto v redu. Mnogo večja težava je, da so številke, ki jih ne razumejo, v skladu s svojimi potrebami začeli interpretirati amaterji. In to zgolj tiste, ki ustrezajo njihovi zgodbi o zanič testih.

Zakaj zamolčati ključne stavke poročila


Drži, številka s katero operirajo slovenski mediji, je pravilna. Drži tudi, da je bila v razpisu zahtevan delež 90 % in da ga test na verifikaciji tudi ni dosegel. Ampak to ni bistveno.

Primarni namen hitrih testov namreč ni, da bomo med populacijo iskali šibko kužne bolnike, ki ne kažejo nobenih simptomov in v okolico ne izločajo skoraj nič virusa.

Namen državnih hitrih testov je predvsem v tem, da najdemo kužne bolnike, tako simptomatične kot asimptomatske, ki bi okužbo lahko širili naprej, mi pa jih s PCR testi, zaradi omejene zmogljivosti laboratorijev, ne bi mogli poiskati.

V tem primeru se nam kupljeni hitri testi pokažejo povsem v drugačni luči. So namreč več kot 97,1 % zanesljivi pri izločanju bolnikov, ki so kužni. Njihova zanesljivost je vprašljiva šele pri vrednostih, ki našim bližnjim pravzaprav niso nevarne.

Toda teh malenkosti v medijskih poročilih ne boste prebrali. Res je, HAT testi spregledajo eno petino pozitivnih pacientov. Vendar pa so med njimi v glavnem le tisti, ki z izločenimi količinami virusa preprosto ne morejo okužiti drugih. V primeru razvoja simptomov pa jim je še vedno na voljo PCR test.

Vsa histerija, ki bo v naslednjih tednih še nastajala okoli hitrih testov, je zato nepotrebna. Za namen, ki ga želimo doseči, so testi, glede na hitrost rezultata in ceno, odlični. In kot poudarjajo nekateri, uvedba le teh že daje rezultate, saj epidemija v Sloveniji upada.

Celotno poročilo NZLOH z vsemi navedenimi pojasnili, si lahko preberete tukaj.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike