Če vas na Twitterju oblaja minister za notranje zadeve, se prepričajte, če je bil res on

Totalna vojna med političnima poloma v Sloveniji  enega od vrhuncev dosega tudi na družbenih omrežjih, nedavna razkritja v medijih pa so pokazala, da so spopadi dosegli celo nivo kaznivih dejanj, za katera Kazenski zakonik predvideva zaporne kazni.

A čeprav smo v Tarči in drugih oddajah izvedeli praktično vse o podtalnih spletnih operacijah SDS-a, pa bi si povprečen gledalec oziroma spremljevalec medijske krajine kaj hitro ustvaril občutek, da na levi tega pač ne počnejo, saj o njihovih "spletnih podvigih" v osrednjih medijih praktično ni slišati. 

Mi smo se osredotočili zgolj na en primer, ki pa ima svojo težo zato, ker je vanj navidezno vpletena ena od najvišjih uradnih oseb države - minister za notranje zadeve Republike Slovenije. Poudarjamo, zgolj navidezno. 

Ena takšnih kaznivih metod je zloraba identitete, kar lahko vidimo na nedavnem primeru notranjega ministra Aleša Hojsa. Neznani uporabnik Twitterja je ustvaril lažni profil z ministrovim imenom in prikazno sliko, in ker je bil dotični profil ustvarjen brez ministrove vednosti in privoljenja, gre za očitno zlorabo osebnostnih pravic, ki so na svetovnem spletu še posebno ranljive.

To pa ni prvi slovenski politik, katerega identiteta je bila zlorabljena: leta 2019, na primer, so storilci z lažnimi profili Franca Bogoviča in Marjana Šarca preko aplikacije Messenger komunicirali z državljani. Po dostopnih virih je šlo za neuspel poizkus družbenega inženiringa. Oba politika sta o zlorabi obvestila javnost, sodnega epiloga pa nismo dočakali.

Osebnostne pravice so temelj dostojanstva

Kaj sploh so osebnostne pravice in kako so nam zagotovljene? O tem smo povprašali dr. Jerneja Letnarja Černiča z Evropske pravne fakultete Nove univerze, ki pravi: "Varstvo osebnostih pravic izhaja iz človekovega dostojanstva kot temeljne vrednote slovenske družbe. Slovenska ustava varuje osebnostne pravice splošno v 35. členu kot tudi podrobneje v številnih posameznih členih. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic podobno varuje osebnostne pravice v 8. členu. Vsakdo na družbenih omrežjih uživa polje varstva osebnostnih pravic, ki ga morajo varovati tako države in kot nedržavni subjekti kot denimo zasebna tehnološka podjetja in posamezniki."

Gre torej za spoštovanje in varovanje pravice posameznika do dostojanstva, kar mora spoštovati vsak drug posameznik, ne glede na svojo vlogo, prav tako pa tudi vsaka institucija, naj si bo to podjetje, državni organ, medij ali pa družbeno omrežje.

Dr. Letnar Černič nadaljuje: "Ustavno sodišče je v odločbi Up-407/14 zapisalo, da je “Pravica do varstva posameznikove podobe / ... / ena od bistvenih komponent osebnega razvoja” (15. odstavek odločbe). Vsakdo zato sam odloča, kako bo uresničeval pravico do osebne identitete, denimo ali in kako, kdaj, kje in v kakšnem obsegu se bo pojavljal na družbenih omrežjih."

Tistemu, ki prevzame identiteto druge osebe in se s tem okorišča (lahko tudi nematerialno), ali pa prizadene dostojanstvo te osebe, Kazenski zakonik sicer namenja od treh mesecev do treh let zaporne kazni.

Skupina slovenskih pravnih strokovnjakov pa v svoji knjigi Pravni vodnik po internetu iz leta 2007 kot tipične kršitve pravice do imena navaja objavljanje izjav pod tujim imenom. Vsebina teh izjav lahko krši tudi pravico do časti in dobrega imena, če je njen namen diskreditacija domnevnega avtorja, pravijo. Za tovrstno diskreditacijo Kazenski zakonik v svojem 159. členu predvideva denarno kazen ali zaporno kazen do dveh let.

Policija ne sme ukrepati

Dejstvo pa je, da se pregon zaradi takšnih dejanj začne na zasebno tožbo. To pomeni, da organi pregona ne morejo samoiniciativno preganjati osebe, ki drugega blati preko lažnega profila. Dr. Letnar Černič je pojasnil: "Države nosijo negativne obveznosti, da ne smejo brez stvarno upravičenih razlogov posegati v osebnostne pravice posameznikov. Po drugi strani so države pozitivno zavezane, da preprečujejo oziroma preganjajo morebitne posege zasebnikov v pravico do osebne identitete. V tej smeri mora država domnevnim žrtvam zagotoviti dostop do enakega, poštenega, neodvisnega in nepristranskega sodnega varstva bodisi v upravnih, pravnih ali kazenskih sodnih postopkih."

V danem primeru bi torej minister Hojs (ali pred časom Bogovič in Šarec) moral sam vložiti tožbo proti storilcem. A čeprav mu zakonodaja to omogoča, je iz njegovih besed moč sklepati, da o tem ne razmišlja. Ko smo ga poprosili za komentar nastale situacije, je odgovoril: "Včeraj sem bil opozorjen na enega od teh profilov. Če gre za groznje s smrtjo meni ali družinskim članom, to prijavim policiji. Za fake profil obvestim upravljalca Twitter računov skladno z njihovimi navodili."

Astroturfing le na desnici?

Druga pogosta oblika manipulacije na družbenih omrežjih pa je t.i. astroturfing. Ta sam po sebi ni nezakonit; gre zgolj za marketinški trik, kjer se z lažnimi profili ustvarja namišljena podpora nečemu oziroma izraža določeno mnenje. Razlika med astroturfingom in zlorabo identitete je v tem, da lažni profili pri astroturfingu navadno niso vezani na resnično osebo, torej ne gre za zlorabo, pač pa za zavajanje.

Tej tematiki je bila posvečena tudi zadnja Tarča, kjer je Nataša Pirc Musar povedala, da so te metode prišle iz ZDA, ter da "gre za klasičen manever desnih strank povsod po Evropi, ne le pri nas." Da ta manever ni vezan zgolj na desne stranke, je pred kratkim razkril Bojan Požar, ki je izpostavil dva lažna profila z ukradenimi prikaznimi slikami, ki sta dosledno retvitala politike SAB, ti pa so, tudi Alenka Bratušek, retvitali njune objave. Požar, ki dopušča možnost celotne mreže, je to označil za SAB-ovo "klet", pri čemer pa v oči bode predvsem domnevna objava na Facebook profilu tedaj že pokojnega poslanca Franca Kramarja.

V javnosti (izven pozornosti glavnih medijev) naletimo na namigovanja o lažnih profilih z namenom astroturfinga levega pola. Naštejmo jih nekaj: @Fthesheep1, @KilgoreSH5, @OceanLassie8, @ResnicaP... Ti profili sicer niso plod kraje identitete, a je vsem skupno to, da so njihovi upravljalci neznani, da zastopajo stališča trenutne leve opozicije, ter da jim sledijo vidni akterji levega pola, denimo Marko Bandelli, Luka Mesec itd.

Preigravanje med poloma se zaenkrat z družbenih omrežij še ni preselilo v sodne dvorane, kar kaže na visoko stopnjo imunosti politikov na tovrstne zlorabe. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje smiselnosti takšnega početja; Sebastjan Jeretič je v Tarči namreč povedal: "Slovenska tvitosfera je zabetonirana v svojih položajih, nikogar ne boš spreobrnil."