Če so otroci naše največje bogastvo, zakaj jih potem ne delamo?
POSLUŠAJ ČLANEK
Poljanska dolina, kjer že vse življenje živim, sodi po rodnosti v sam slovenski vrh. Občina Gorenja vas - Poljane vodi tudi po deležu žensk, ki so rodile štiri otroke ali več, takšnih je kar 15,1 odstotka. Če bi se vsi zgledovali po nas, ne bi bilo nobenega jamranja o tem, da Slovenci izumiramo.
Po drugi strani je delež žensk v rodni dobi, ki sploh niso rodile, največji v Ljubljani. Po statistiki jih je 32,2 odstotka.
Zakaj smo si tako različni?!
Ima pripadnost družinskim, tradicionalnim vrednotam, kakšen poseben vpliv na to, koliko otrok se bo v zakonu rodilo? Težko rečem. Razlogov za ''pridnost'' nas, Poljancev je veliko. Na podeželju mlade družine živijo v bližini svojih staršev, nekatere celo v isti hiši, kar prinaša večji občutek varnosti, ne nazadnje pa se mladi lažje odločajo za več otrok tudi zato, ker vedo, da bo v času njihove odsotnosti poskrbljeno za varstvo.
Tudi jaz imam štiri otroke. Priznam, da sva se za večjo družino odločila tudi zato, ker je bila tašča ves čas pri roki. Imela sem jo zelo rada, ogromno mi je pomagala, vnuke pa je varovala, ne da bi jo bilo zato treba posebej prositi. Upam si trditi, da je prav varnost tista, ki mladim pomaga, da ne kolebajo preveč, ko ''naročajo'' otroke.
Je še kaj lepšega kot slišati, da je otrok sreča in veselje in ne nepotreben strošek, ki nas ovira, da ne moremo uživati, kot bi si želeli?
Večje, ko je mesto, bolj so ljudje osamljeni, odvisni zgolj od sebe, v najboljšem primeru od prijateljev in sodelavcev. Mesto prav tako ponuja veliko več izzivov za uspešno kariero, žal tudi priložnosti za različne ''pregrehe'', ki marsikoga odvračajo od misli na družino.
Čas pa teče in pogosto je tako, da se mladi začnejo zavedati, da so zamudili zadnji vlak za otroke, ko je že prepozno. Pred leti, ko sem na radiu predstavljala velike družine, sem se spoznala z Aleksandro, njenim možem in njunimi devetimi otroki.
Ne bom pozabila njenih besed, ko mi je pripovedovala o tem, kako čudaško se do nje obnašajo že v šoli, na roditeljskih sestankih, o pogledih, ki so jih bili deležni, ko so se v nedeljo popoldne odločili za obisk slaščičarne, raje ni govorila. Aleksandrin mož pa je slišal marsikatero krepko tudi na račun svoje ''neukročene'' moškosti.
Nemalo sogovornic je z bolečino v glasu pripovedovalo, kako jim je ginekolog nemudoma, ne da bi ga zato prosile, napisal napotnico za splav, ko so mu omenile, da so v tretje ali v četrto noseče. Smešno, če že ne zabavno pa je, da si je ljudski glas marsikje izoblikoval mnenje, da imajo več otrok le ''cerkveni'' in pa tisti, ki hočejo preko otroških dodatkov ''molsti'' državo.
Kot da ne bi vedeli, da so prav otroci tisti, ki skrbijo zato, da narod ne izumre!
Sodobni čas je misel na imeti otroke, milo rečeno, povozil! Drži, da se permisivno vzgojeni odrasli marsikdaj raje predajajo uživanju, karieri, študiju, potovanjem, neobveznim partnerstvom, kot da bi razmišljali o obveznostih, ki jih prinašajo družina in otroci. Žal je mladim praktično nemogoče razmišljati o starosti, tudi o pokojnini.
Tudi zato je danes v Sloveniji ''Poljanskih dolin'' vedno manj, skrbi zaradi staranja prebivalstva pa vedno več. Evropa- vključno s Slovenijo-se stara. Po statistikah je bilo v Sloveniji v letu 1989 10 % starejših od 65 let, leta 2015 15 %, leta 2030 naj bi bilo starejših od 65 let že več kot 25 % ljudi. Posledice so katastrofalne, razmerje med delovno aktivnimi in upokojeni, je v Sloveniji najslabše v EU.
Danes je vlada ob obilo jamranja predstavila belo knjigo. Njeno osrednje sporočilo je bilo zelo kruto, a realno: povedali so, da bodo naši otroci odhajali v pokoj ''stari kot zemlja''. Mislim, da si nihče ne more niti v najbolj drznih sanjah predstavljati, kako ožeti in izmučeni bodo, ko se bo to zgodilo.
Vsakokrat, ko se je zadnje čase govorilo o tem, da bodo emigranti ''rešili'' demografsko podobo Slovenije, me ni le razjezilo - tudi pošteno me je stisnilo pri srcu.
Če bi zdajšnja vlada in še kakšna druga pred in za njo, poskrbela za več ''Poljanskih dolin'' v Sloveniji, trgovci z ''svežo krvjo'' za naš obstoj sploh ne bi bili potrebni!
V Sloveniji smo leta in desetletja teptali po družinskih vrednotah, jih maličili in se iz njih norčevali. Nič nam ni bilo sveto. Je potemtakem čudno, da smo vzgojili generacije mladih, ki jim je družina in s tem tudi prihodnost - deveta briga?
Morda bo kdo rekel, da je primerjava med rodnostjo in slovensko kmetijsko politiko smešna in nespametna. Morda res, a vseeno poskusimo: samo pomislite, koliko najbolj rodovitne in žlahtne zemlje smo nespametno uničili! A ne bodi vrag! Danes smo primorani uvažati hrano, ker je doma nismo več sposobni pridelati niti toliko, da bi z njo nahranili uboga dva milijona državljanov.
Rešitev za boljši jutri in bolj spodbudno demografsko sliko Slovenije je na dlani: skrajni čas bi že bil, da se začnemo do družine in vrednot, ki ji dajejo smisel, obnašati bolj spoštljivo! Če bomo še naprej imeli besede, da so ''otroci naše največje bogastvo'' zgolj na jeziku, nam ne bo koristila niti bela knjiga niti ''uvoz'' novih državljanov iz tujih krajev.
Po drugi strani je delež žensk v rodni dobi, ki sploh niso rodile, največji v Ljubljani. Po statistiki jih je 32,2 odstotka.
Zakaj smo si tako različni?!
Ima pripadnost družinskim, tradicionalnim vrednotam, kakšen poseben vpliv na to, koliko otrok se bo v zakonu rodilo? Težko rečem. Razlogov za ''pridnost'' nas, Poljancev je veliko. Na podeželju mlade družine živijo v bližini svojih staršev, nekatere celo v isti hiši, kar prinaša večji občutek varnosti, ne nazadnje pa se mladi lažje odločajo za več otrok tudi zato, ker vedo, da bo v času njihove odsotnosti poskrbljeno za varstvo.
Tudi jaz imam štiri otroke. Priznam, da sva se za večjo družino odločila tudi zato, ker je bila tašča ves čas pri roki. Imela sem jo zelo rada, ogromno mi je pomagala, vnuke pa je varovala, ne da bi jo bilo zato treba posebej prositi. Upam si trditi, da je prav varnost tista, ki mladim pomaga, da ne kolebajo preveč, ko ''naročajo'' otroke.
Je še kaj lepšega kot slišati, da je otrok sreča in veselje in ne nepotreben strošek, ki nas ovira, da ne moremo uživati, kot bi si želeli?
Je še kaj lepšega kot slišati, da je otrok sreča in veselje in ne nepotreben strošek, ki nas ovira, da ne moremo uživati, kot bi si želeli?
Večje, ko je mesto, bolj so ljudje osamljeni, odvisni zgolj od sebe, v najboljšem primeru od prijateljev in sodelavcev. Mesto prav tako ponuja veliko več izzivov za uspešno kariero, žal tudi priložnosti za različne ''pregrehe'', ki marsikoga odvračajo od misli na družino.
Starši z veliko otroki veljajo za "malo čudne"
Čas pa teče in pogosto je tako, da se mladi začnejo zavedati, da so zamudili zadnji vlak za otroke, ko je že prepozno. Pred leti, ko sem na radiu predstavljala velike družine, sem se spoznala z Aleksandro, njenim možem in njunimi devetimi otroki.
Ne bom pozabila njenih besed, ko mi je pripovedovala o tem, kako čudaško se do nje obnašajo že v šoli, na roditeljskih sestankih, o pogledih, ki so jih bili deležni, ko so se v nedeljo popoldne odločili za obisk slaščičarne, raje ni govorila. Aleksandrin mož pa je slišal marsikatero krepko tudi na račun svoje ''neukročene'' moškosti.
Nemalo sogovornic je z bolečino v glasu pripovedovalo, kako jim je ginekolog nemudoma, ne da bi ga zato prosile, napisal napotnico za splav, ko so mu omenile, da so v tretje ali v četrto noseče. Smešno, če že ne zabavno pa je, da si je ljudski glas marsikje izoblikoval mnenje, da imajo več otrok le ''cerkveni'' in pa tisti, ki hočejo preko otroških dodatkov ''molsti'' državo.
Kot da ne bi vedeli, da so prav otroci tisti, ki skrbijo zato, da narod ne izumre!
Sodobni čas je misel na imeti otroke, milo rečeno, povozil! Drži, da se permisivno vzgojeni odrasli marsikdaj raje predajajo uživanju, karieri, študiju, potovanjem, neobveznim partnerstvom, kot da bi razmišljali o obveznostih, ki jih prinašajo družina in otroci. Žal je mladim praktično nemogoče razmišljati o starosti, tudi o pokojnini.
Medtem pa se prebivalstvo stara ...
Tudi zato je danes v Sloveniji ''Poljanskih dolin'' vedno manj, skrbi zaradi staranja prebivalstva pa vedno več. Evropa- vključno s Slovenijo-se stara. Po statistikah je bilo v Sloveniji v letu 1989 10 % starejših od 65 let, leta 2015 15 %, leta 2030 naj bi bilo starejših od 65 let že več kot 25 % ljudi. Posledice so katastrofalne, razmerje med delovno aktivnimi in upokojeni, je v Sloveniji najslabše v EU.
Danes je vlada ob obilo jamranja predstavila belo knjigo. Njeno osrednje sporočilo je bilo zelo kruto, a realno: povedali so, da bodo naši otroci odhajali v pokoj ''stari kot zemlja''. Mislim, da si nihče ne more niti v najbolj drznih sanjah predstavljati, kako ožeti in izmučeni bodo, ko se bo to zgodilo.
V Sloveniji smo leta in desetletja teptali po družinskih vrednotah, jih maličili in se iz njih norčevali. Nič nam ni bilo sveto. Je potemtakem čudno, da smo vzgojili generacije mladih, ki jim je družina in s tem tudi prihodnost - deveta briga?
Za rešitev demografske podobe poskrbite za več "Poljanskih dolin"
Vsakokrat, ko se je zadnje čase govorilo o tem, da bodo emigranti ''rešili'' demografsko podobo Slovenije, me ni le razjezilo - tudi pošteno me je stisnilo pri srcu.
Če bi zdajšnja vlada in še kakšna druga pred in za njo, poskrbela za več ''Poljanskih dolin'' v Sloveniji, trgovci z ''svežo krvjo'' za naš obstoj sploh ne bi bili potrebni!
V Sloveniji smo leta in desetletja teptali po družinskih vrednotah, jih maličili in se iz njih norčevali. Nič nam ni bilo sveto. Je potemtakem čudno, da smo vzgojili generacije mladih, ki jim je družina in s tem tudi prihodnost - deveta briga?
Morda bo kdo rekel, da je primerjava med rodnostjo in slovensko kmetijsko politiko smešna in nespametna. Morda res, a vseeno poskusimo: samo pomislite, koliko najbolj rodovitne in žlahtne zemlje smo nespametno uničili! A ne bodi vrag! Danes smo primorani uvažati hrano, ker je doma nismo več sposobni pridelati niti toliko, da bi z njo nahranili uboga dva milijona državljanov.
Rešitev za boljši jutri in bolj spodbudno demografsko sliko Slovenije je na dlani: skrajni čas bi že bil, da se začnemo do družine in vrednot, ki ji dajejo smisel, obnašati bolj spoštljivo! Če bomo še naprej imeli besede, da so ''otroci naše največje bogastvo'' zgolj na jeziku, nam ne bo koristila niti bela knjiga niti ''uvoz'' novih državljanov iz tujih krajev.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
naturmama
Morda še par zanimivosti o občini Gorenja vas-Poljane.
Pred kratkim je bila objavljena raziskava v Mojih financah:
Top 10. občin z najbolj zdravimi občani:
1. Občina GVP (Navkljub temu, da je bil prav v tej občini rudnik Urana)
2. Horjul
3. Brezovica
Občine z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti:
1. Žiri,
2. Gorenja vas Poljane
3. Železniki
Top 10 občin po življenjski moči:
1. Gorenja vas - Poljane
2. Dobrova - Pohov Gradec
3. Železniki
In še skupna ocena, kje v SLoveniji se najbolj živi (ocena na podlagi 6 kazalcev):
1. Cerklje na Gorenjskem
2. Žiri
3. Dol pri Lj
4. Gorenja vas - Poljane
Toda vprašanje, kaj ej vzrok in kaj posledica. Verjamem, da bo večina ljudi na prvo žogo rekla, da se lažje odločijo za več otrok, ker imajo "boljše" pogoje. Toda sama mislim obratno (no ja, eno z drugim) - je lahko zdravje ljudi povezano s tem, da imajo večje število otrok? Zdravje žensk prav gotovo. Je lahko večja stopnja zaposlenosti povezana s tem, da s(m)o bolj preprosti in manj zahtevni? Je nemara PREPROSTOST teh ljudi ključna za zadovoljstvo? Bi en mestni človek užival v gričih Poljanske doline, zmogel potrpeti s taščo pod isto streho?
Velikih družin ni za idealizirat, stvari niso preproste in marsikje je gora težav... tako kot tudi v majhnih. A še najmanj kar rabijo je šikaniranje in zlobne jezike. Če nimate drugega, se raje ponudite, da pridete en vikend poskrbeti za živino, da bosta lahko starša nekam šla ...
vrednote
dokler bomo imeli politike, kot je trenutna ministrica za družino, toliko časa se bo družino kot takšno uničevalo in razgrajevalo.
zastonj blebetamo, da zmanjkuje denarja za upokojence, če kot narod dopuščamo, da ni naslednikov, ki bi preko svojega dela polnili pokojninsko blagajno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.