Če smo kdaj imeli mater naroda, je to bila Marija Terezija

Andreja Barat
5

    Ali pa vsaj Slovencem dobra mačeha.

    Letos mineva 300 let od rojstva Marije Terezije, ki je vladala tudi našim krajem (in to celo dlje kot tovariš Tito) in s svojimi reformami bistveno pospešila gospodarski, družbeni in kulturni razvoj slovenskega naroda. Kljub temu pa pri nas o tem zasledimo komaj kakšno omembo.

    Kdo je bila torej ženska, ki se je povzpela na prestol tedaj največje države v Evropi in v to svetu, kjer so bile ženske predvsem soproge, hčerke, priležnice …?

    Habsburžani – izjemna rodbina

    Marija Terezija je bila potomka slovite Habsburške rodbine, ki se je iz skromne plemiške družine razvila v svetovno dinastijo, ki je držala vajeti oblasti v velikem delu Evrope več stoletij.  Ker je njen oče, Karel IV. ostal brez moških potomcev, je z znamenito Pragmatično sankcijo omogočil, da je lahko zavlada njegova prvorojenka. Mlado, zvedavo in radoživo dekle se je moralo hitro preleviti v odločno vladarico. Oče ji je namreč zapustil okorno in zastarelo deželo.

    Nova vladarica se je presenetljivo dobro znašla in nikakor ni bila le maskota habsburške monarhije. Bila je stvarna in inteligentna ženska z veliko volje in moči. Vladarske vajeti je imela še kako v svojih rokah. Vodila je številne, bolj ali manj uspešne vojne, ob tem pa poskrbela tudi za modernizacijo in reforme. Ob vsem tem je rodila 16 otrok in dosegla poroko z moškim, ki ga je ljubila. Kar v tistem času nikakor ni bilo samoumevno …

    Napredek – posledica reform

    Marija Terezija je skušala s številnimi reformami spremeniti okostenelo monarhijo v moderno državo in izboljšati položaj preprostega človeka.

    Najbolj znana reforma, ki jo je uvedla, je seveda obvezno in brezplačno šolstvo za vse otroke. Cilj je bil, da se vsi podložniki naučijo pisati. S tem je naredila za svoje podložnike mnogo več, kot je predvidela, posredno pa tudi spodbudila dvig narodnostne zavesti.

    Vseskozi se je trudila reformirati vojsko, pomembni pa sta bili tudi upravna in sodna reforma, ki sta  povečali pravice in zaščito preprostih ljudi. Naslednja reforma je bila davčna enakopravnost. Natančno je dala izmeriti posesti in na podlagi tega določiti davke. Kmetje in zemljiški gospodje so že dolgo plačevali davke, medtem ko so bili plemstvo in duhovščina oproščeni. Seveda so se zelo upirali, toda Marija Terezija je vztrajala in postopoma vpeljevala spremembe …

    Posodabljala je kmetijstvo in položaj kmeta se je počasi izboljševal. Uvajale so se  nove sorte poljščin, ukazala je zasaditev sadovnjakov, ukinila izključno lovsko pravico plemstva …

    Uvedla je tudi zdravstveno reformo, saj je medicina v velik meri temeljila na mazaštvu. Posodobila je visoko šolstvo in na vodilna mesta nastavila napredne in svobodomiselne ljudi.

    Njene reforme so grobo ošvrknile plemstvo in duhovščino, toda bile so bistvene za dobrobit navadnega prebivalstva. Odpravile so lakoto, okrepile gospodarstvo in posodobile državo.

    Mati naroda

    Le redkokateri vladar se je tako približal svojemu ljudstvu kot Marija Terezija. Narodu se je trudila biti mati. Tiste, ki so se preveč razbohotili je omejevala (plemstvo in duhovščino), zatirane (kmete in preproste ljudi) je spodbujala.

    Bila je priljubljena vladarica z izjemno karizmo. V mladosti je bila lepotica in vojaki so nosili slike z njeno podobo.

    Bila je globoko verna, vendar zaradi tega prav nič prizanesljiva do duhovščine. Na stara leta je pozabila na svoje mladostno veselje in radoživost ter postala pojem moralizma, ki ga je prej prezirala.

    Seveda nikakor ni bila brez napak in škoda je, da ni zmogla bolj učinkovito vzpostaviti miru in opustiti brezplodnih bitk, ki so se bojevale iz ponosa … njene dežele bi se tedaj morebiti razcvetele še veliko bolj.

    Kaj pa Slovenci?

    (Se je pa izkazala Pošta Slovenije s spominsko znamko)
    (Se je pa izkazala Pošta Slovenije s spominsko znamko)

    Žalostno je, da smo skoraj pozabili na to, da smo imeli tako mogočno in posebno vladarico, ki je mnogo storila tudi za slovenskega človeka. Razumljivo, da je po drugi svetovni vojni »germanski svet« izgubil svoj mik (dejansko je tudi Marija Terezija sama prezirala Jude in ukazala njihov pregon, pozneje pa tudi dovolila vrnitev, saj so prihodki iz davkov po njihovem odhodu močno upadli …). Pa vendar je videti, da so se iz zgodovinske izkušnje naučili več kot mi. Morda je minilo dovolj časa, da se zgodovina ovrednoti še iz katerega drugega zornega kota. Če ne drugo, so mnogi gradovi po Sloveniji povezani z njo, ki očitno še po smrti vzbuja zanimanje.

    Avstrijci 300 letnico rojstva že vse leto na veliko slavijo in praznujejo. Malo zaradi ponosa in zgodovine, še bolj pa zaradi turizma in evrov. Tudi naši južni sosedje se bistveno spretneje kot mi promovirajo kot nekdanja »cesarska dežela«.

    Ne gre za to, da bi idealizirali stare čase. Prav tako ne za to, da bi zaničevali našo polpreteklo zgodovino, ki je bila v neki meri tudi odgovor ljudstva na izrojenost starih sistemov. Gre za primerno ovrednotenje  pomembnega dela zgodovine, v katerem se je slovenski narod tako kulturno, gospodarsko kot tudi duhovno prerodil in se kot nikoli prej zavedel svoje identitete.

    Mi pa se, žal tudi na državni ravni, pogosto kot nekoč krompirja, še vedno otepamo vsega, kar ni bilo zapisano v šolski čitanki in nima nad seboj blagoslova rdeče zvezde.

    Skupaj za družino in domovino: Podprite delovanje portala Domovina.je!

    Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.

    Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.

    Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb

    gumb-doniraj

    Print Friendly
    DELI

    KOMENTARJI: 5

    1. “Njene reforme so grobo ošvrknile plemstvo in duhovščino,”
      in še en dokaz o parazitski naravi duhovščine..

    2. Lep zapis, potem morate pa obvezno nekaj napisati o rdeči zvezdi in brez vsake potrebe uničite celoten članek.

      Tako lepo kot smo živeli pod rdečo zvezdo, ne bomo živeli nikdar več.

    Komentiraj