“Če pustimo Balkan pri miru, bomo imeli novo vojno!”

Uredništvo
3

Po umirjenih letih mešanice politične nestabilnosti, ozemeljskih sporov in etničnega rivalstva v regiji znova (ali še vedno) grozijo nestabilnosti.

Za Balkan nas mora znova skrbeti, verjamejo evropski voditelji. 

»Če jih bomo pustili pri miru – Bosno in Hercegovino, Republiko Srbijo, Makedonijo, Albanijo, vse te države – bomo imeli ponovno vojno,« je prejšnji mesec ob obisku v ZDA podpredsedniku Mikeu Pencu dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

A vsaj trenutno je država, ki ni več na seznamu tistih, ki Junckerju povzročajo glavobol, Srbija, piše Politico.eu.

Srbski premier je namreč 2. aprila postal Aleksander Vučić, človek, ki ga je Bruselj podpiral več let. A takoj po tem, ko je s 55 % v prvem krogu osvojil mandat, se je na ulice vsula množica tisočih večinoma mladih protestnikov, ki verjamejo, da volitve niso bile pravične, Vučića pa obtožujejo, da želi vzpostaviti diktaturo. Za enkrat nič ne kaže, da bi se protesti v glavnem mestu, kjer ima Vučić najmanj podpore, umirjali.

Medtem ko njegovi nasprotniki upajo, da bodo protestniki zadoščali za to, da se bodo Vučića znebili, pa Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je volitve spremljala, ugotavlja, da je dokazov, ki bi podprl trditve o volilni goljufiji malo. Izrazili so nekaj pomislekov glede financiranja kampanje in poročanja medijev.

Končnega poročila OVSE nekaj tednov še ni pričakovati, a ni pričakovati, da bi to spremenilo prepričanje javnega mnenja, da je Vučić volitve “ukradel”.

Korupcija, pritisk na medije in slab življenjski standard

V intervjuju za Politico je Vučić, ki je sicer znan po tem, da svoja čustva skriva, proteste pripisal »osebnemu sovraštvu« do njega.

Odpora do novoizvoljenega premierja protestniki res ne skrivajo, poleg tega pa imajo za nezadovoljstvo še druge razloge, kot je vladni pritisk na medije, korupcija in slab življenjski standard.

“Vsi moji prijatelji iščejo načine, kako bi Srbijo zapustili,” je dejal eden izmed protestnikov, ki je pravkar diplomiral. “Tukaj ne vidijo prihodnosti.”

Nekaj znakov napredka država kljub vsemu kaže. Brezposelnost se je v Srbiji v zadnjih letih zmanjšala za približno polovico, na 13 odstotkov. Gospodarstvo naj bi se v letu 2017 po nekaj težkih letih okrepilo za 3 odstotke. A potrebna je mnogo hitrejša rast, ki bi milijone Srbov dvignila iz revščine in izboljšala splošen življenjski standard v državi, ki je še vedno med najrevnejšimi v Evropi.

BDP na prebivalca v Srbiji je v letu 2015 znašal le $ 5.660, v primerjavi z več kot $ 35.000 v povprečju v EU.

Obtožbe o korupciji, nezaupanje predvsem med mladimi

Gospodarsko razočaranje povečuje občutek, da si Vučić in člani srbske Progresivne stranke dobiček delijo med seboj, kar pa premier zanika. Lani je na tisoče ljudi protestiralo nad rušenjem stavb v Beogradu, s katerim je vlada nameravala narediti prostor za konstrukcijo investitorjev iz Abu Dhabija.

Tokratni val protestov pa bi svoj vrh lahko dosegel 25. aprila, ob prvi obletnici rušenja. Vučićevi nasprotnikovi upajo, da bodo imeli protesti dovolj zagona, da bodo iz oblasti vrgli premierja, kot jim je to uspelo leta 2000, ko je oblast tako izgubil tedanji predsednik Slobodan Milošević. Scenarij je sicer mogoč, ne pa zelo verjeten, saj Vučić kljub vsemu še uživa podporo močnega dela volilne baze.

Približevanje EU in hkrati oddaljevanje od demokracije

Kar pa EU skrbi, je dejstvo, da mnogi protestniki Bruselj vidijo kot del problema. EU Vučića vidi kot človeka, ki ima dovolj verodostojnosti v Srbiji in državo lahko vodi k pridružitvi EU, hkrati pa prispeva k stabilizaciji regije. Neomajna podpornika srbskega voditelja sta tako Juncker kot tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

Kritiki pa EU obtožujejo, da si skupaj z ZDA zatiska oči pred Vučićevimi potezami. »Ker ima stabilnost prednost pred demokracijo, so balkanski voditelji postali še močnejši, manj odgovorni in bolj žaljivi do demokratičnih standardov,« je dejal Milan Nič, sodelavec nemškega inštituta DGAP, ki je opravilo analizo stanja v regiji.

»Rezultat tega novega paradoksa je približevanje EU, a oddaljevanje od demokracije in pravne države – raste nezadovoljstvo med državljani, krepi se nezaupanje v EU,« je še povedal za Politico.eu.

Podpora med Srbi za vstop v EU je padla iz 67 odstotkov v letu 2009 do danes le 43 odstotkov, bi neverjetnih upad glede na ogromne gospodarske koristi članstva prinese v državo.

Zaenkrat si Evropa tega še ne žene k srcu. Juncker in Tusk sta Vučiću v začetku meseca čestitala za rezultat. »Glasovanje o zaupnici kaže, da so prebivalci Srbije v celoti podprli evropsko pot, ki so jo izbrali in vodi do članstva v EU,« so zapisali.

A svoj vpliv v regiji pospešeno širi tudi Rusija. Zadnje “darilo” Vladimirja Putina Srbiji – 6 vojaških lovcev MIG-29 vsekakor ni zgolj dobrodelna pošiljka, od katere se ne bi pričakovalo ničesar v zameno.

3 KOMENTARJI

  1. He,he…povedati Trumpu, da jih malo zbombandira tako kot Clinton..ce niso za demokracijo jim mora Junker to vsiliti…Europe needs Balkanu to economically feed on them….radi bi zamenjali legitimno vlado, to me spominja na Berluskonija, ko ga je Evropa odstranila pa na Grke..

  2. Vučiću bodo dovolili vzpostaviti diktaturo, le da bo trg odprt za zahodne izdelke in bo zemlja zastonj tujim korporacijam za selitev proizvodnje in izkoriščanje poceni delovne sile. Srbi od tega ne bodo imeli kaj boljšega življenja. To, da mladi vseh korenin bežijo iz države pa se seveda množično dogaja tudi v Sloveniji. Tudi sam spadam med takšno populacijo, bolj ko se trudim dobiti službo primerno moji izobrazbi, manj imam uspeha. Vedno je izbran nekdo po “udbovski liniji”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime