Odkritje življenja v vesolju, na drugih oddaljenih planetih, morda na prvi pogled zgleda nezdružljivo z vero v obstoj Boga, vendar so mnogi teologi različnih verstev odprti za možnost, da nekje v širnem vesolju obstajajo tudi Nezemljani.

Tej temi je namenjen tudi članek britanske medijske hiše BBC; ta se v seriji člankov BBC Future sprašuje o bolj ali manj možnih izzivih, s katerimi se bo morda moralo človeštvo spopasti v prihodnosti.

Brandon Ambrosino, priznan ameriški pisec in podiplomski študent teologije, piše o tem, kako se v različnih religijah, verstvih in organizacijah soočajo s temi vprašanji.

Leta 2014 je namreč NASA Centru za teološka vprašanja, gre za ekumenski inštitut s sedežem v New Jerseyu, podelila štipendijo v vrednosti 1,1 milijona dolarjev, z namenom, da preučijo “sociološke implikacije astrobiologije” – torej kako bi obstoj nezemljanov vplival na družbo.

Čeprav so bile nekatere druge organizacije prepričane, da gre pri tem za metanje denarja stran, saj znanosti ne bi smelo zanimati, kako bodo njena odkritja vplivala na verovanja, pa se mnogi, med njimi tudi Ambrosino, s tem ne strinjajo.

Vprašanja, ki zahtevajo celostni odgovor

Takšno veliko odkritje bi namreč odprlo vprašanja, ki presegajo polje znanosti. “Na primer, če se vprašamo ‘Kaj je življenje?’ – ali postavljamo znanstveno vprašanje ali teološko? Vprašanja o izvoru življenja ter o njegovi prihodnosti so zapletena in raziskati jih moramo celostno, interdisciplinarno. In to vključuje tudi način, kako se bomo odzvali na prihod Nezemljanov. 

In tu morda ne gre zgolj samo za teoretično vprašanje – mnogi znanstveniki namreč menijo, da vprašalnica, ki jo moramo uporabljati, ko govorimo o odkritju zunajzemeljskega življenja, ni ‘kaj če’, marveč ‘kdaj’.

Eden izmed razlogov za to je med drugim tudi število planetov zunaj našega osončja, ki smo jih do sedaj uspeli odkriti – leta 2013 so namreč znanstveniki lociarli skoraj 850 takšnih planetov, po predvidevanjih pa naj bi nam jih do leta 2045 bilo znano vsaj milijon. Od teh do sedaj odkritih je več kot 20 takšnih, ki izpolnjujejo pogoje, potrebne za tekočo vodo na površju, kar zagotavlja ugodne pogoje za razvoj življenja.

Eksoteologija ali astroteologija

Ted Peters, upokojeni profesor teologije s Pacifiškega luteranskeha teološkega sememnišča, meni, da bi se s temi vprašanji morala ukvarjati nova veja teologije, poimenovana eksoteologija ali astroteologija. Njena naloga bi bila predvsem poskusiti ugotoviti, kakšen teološki pomen bi bilo odkritje zunajzemeljskega življenja.

Vprašanje, s kateri se bodo morale pri tem spopasti vse abrahamske religije, je to, da položaj Zemlje v vesolju na noben način ni unikaten, odkritje drugih inteligentnih oblik pa bi človeka lahko postavilo na enako mesto.

Na kakšen način bi lahko torej verni sprejeli to dejstvo ter ga združili s tem, da je človek krona stvarstva? Kako lahko verjamemo, da smo pri Bogu na prvem mestu, če je naš planet zgolj eden izmed milijarde podobnih in smo mi zgolj eno izmed inteligentnih živih bitij?

“Trditev, da se Bog ljudem posveča ter da skrbi zanje, ni nikoli potrebovalo na Zemljo omejene teologije,” meni Ambronsino. V judovskem talmudu namreč med drugim piše, da Bog ponoči potuje čez 18.000 svetov, v Koranu pa je zapisano, da so vse stvari na nebu in na Zemlji Alahova last, kar teologije ne omejuje zgolj na Zemljo, marveč jo le-ta presega.

Poleg tega pa se odpirajo tudi mnoga druga vprašanja, kot na primer:

  • Ali so inteligentni Nezemljani lahko tudi deležni večnega življenja, če niso ustvarjeni po božji podobi, kot je ustvarjen človek?
  • Glede na to, da je Kristus prišel na ta svet kot človek – ali mar njegovi nauki veljajo tudi za druga nezemeljska bitja?
  • In ali lahko ta pridejo v nebesa, če za učlovečenega Kristusa in krščanstvo sploh niso slišali?
  • Je Kristus na križu umrl zgolj za ljudi, ali je bilo njegovo vstajenje in učenje namenjeno celotnemu vesolju?
  • Sta izvirni greh in odrešenje zgolj človeška ali vsesplošna lastnost inteligentnih živih bitij?

Kakšen vpliv bi imelo na identiteto posameznih verstev?

Phillip Klass je v svoji znanstvenofantastični zgodbi z naslovom “Na Veneri imamo rabina!” že leta 1974 odprl vprašanje, kakšen odnos bi verstva – v njegovem primeru judaizem – imeli na obstoj Nezemljanov.

Zgodba, ki se seveda dogaja v prihodnosti, govori o prvi Medglaktični neosionistični konferenci, ki se dogaja na Veneri, udeležijo pa se je tudi inteligentni Nezemljani – Bulbe. Jude na konferenci šokira njihov nečloveški izgled ter tako odločijo, ker očitno Bulbe niso ljudje, tudi ne morejo biti Judje – ali pač?

“Morda bo šlo pri judaizmu ter pri islamu tu za večjo prepreko kot pri nekaterih oblikah krščanstva,” razmišlja Ambrosino. Krščanstvo je namreč veliko manj vezano na lokacijo kar se tiče izvajanja verskih praks kot sta na to vezana islam (na Meko) in judovstvo (na Jeruzalem).

Torej, če jutri pride na dan novica, da smo navezali kontakt z inteligentnimi vesoljci, kako se bodo na to odzvale religije?

Nekateri verjamejo, da bi kontakt od zunaj pomenil konec religij. Vendar, če pogledamo zgodovino, je veliko več verjetnosti, da se bodo religije prilagodile temu novemu dejstvu. Skozi zgodovino se je namreč razvoj verstev izkazal kot izjemno prilagodljiv.

Z nekaj očitnimi izjemami, kot sta kreacionizem in fundamentalizem, so se religije v zgodovini večinoma brez večjega problema prilagodile novim družbenim paradigmam.

“Mnogo religij je že od vedno verjelo, da je Bog poimenoval zvezde. Je zares težko verjeti, da je Bog poimenoval tudi prebivalce le-teh? In da obstaja verjetnost, da imajo ti prebivalci zanj, za Boga, svoja lastna poimenovanja?” zaključi svoje razmišljanje Ambronsino.

Papež Frančišek: “Kdo smo mi, da bi jim zaprli vrata?”

V luči lanskoletnega odkritja vesoljske agencije NASA – planeta Kepler 452 B -, ki je Zemlji podoben po svoji velikosti in ostalih karakteristikah, je novinarka v intervjuju vprašala papeža Frančiška, če bi lahko po njegovem mnenju v vesolju obstajala druga inteligentna bitja.

Ta je rekel, da ne ve, kakšen je odgovor – ali inteligentna bitja obstajajo ali ne. “Vendar v vsakem primeru mislim, da moramo slediti temu, kar nam povejo znanstveniki, ob tem pa se moramo še vedno zavedati, da je Stvarnik neskončno večji od našega znanja.”

Dodal je še, da je prepričan o eni stvari – da vesolje, v katerem živimo, ni rezultat naključja ter kaosa, marveč božanske inteligence. Je rezultat “ljubezni Boga, ki nas ljubi, nas je ustvaril ki nas želi in nas ne bo nikoli zapustil.”

Leto poprej je papež Frančišek v eni izmed svojih pridig dejal tudi, da bi bil pripravljen vesoljce krstiti, če bi ti prišli prosit za to v Vatikan. V pridigi, ki se je nanašala na sprejemanje, se je papež naslonil na spreobračanje prvih poganov v krščanstvo.

Ob tem je dejal, da Cerkev skupnost odprtih vrat ter da je naloga kristjanov, da sprejmejo Svetega duha, čeprav se ta pojavi v nepričakovani ali celo v nepredstavljivi obliki. Pojasnil je, da je bilo za prvo Cerkev prav tako nenavadno sprejemanje poganov v svoje vrste.

“Če bi, na primer, jutri prišla odprava Marsovcev do nas in bi rekli ‘Želimo biti krščeni!’ – kaj bi se zgodilo?” je v pridigi vprašal papež, na kar je odgovoril “Kdo smo, mi, da bi jim zaprli vrata?”

Kljub temu da je bil namen pridige zgolj prikazati ekstremen primer, ni bilo prvič, da je Vatikan spregovoril o možnosti krščevanja Nezemljanov.

Leta 2010 je na Britanskem festivalu znanosti papežev astronom Guy Consolmagno povedal, da so možnosti za to sicer zelo majhne, vendar bi vesoljce krstil, če bi ti za to prosili.

3 KOMENTARJI

  1. Če odkrijemo Nezemljane – lahko ti postanejo kristjani?

    Nekdo ima preveč časa. Naj raje iz sebe naredi takega kristjana, da bo njegov sosed rekel: “Tudi jaz hočem biti kristjan!”

  2. Točno to Alojz!

    Kere kerefeke. Pritegni najprej muslimane v kristjane, saj je islam precej primitivni uvod v krščanstvo in inteligenten musliman to dokaj hitro spozna. Islam pa bo najprej spreobrnil ateiste, pri nas post-komuniste. Na koncu pa se vse konča pri Besedi, ki je Resnica, ki je Gospod, ime pa mu je Kristus.

  3. “Phillip Klass je v svoji znanstvenofantastični zgodbi z naslovom “Na Veneri imamo rabina!” že leta 1974 odprl vprašanje, kakšen odnos bi verstva – v njegovem primeru judaizem – imeli na obstoj Nezemljanov.”

    Če že vzamemo za vir znanstveno-fantastično literaturo, je v tem kontekstu za nas verjetno precej bolj aktualna Space Trilogy C. S. Lewisa, ki temo obravnava s stališča krščanstva. Pa čeprav je bila objavljena “šele” 1938-1945.

Dodaj odgovor za Alojz Železnik Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime