Če na volitve gledate skozi lasten žep, preverite, kakšna koalicija bi bila za vas davčno ugodna

POSLUŠAJ ČLANEK
Znana šala pravi, da sta na svetu samo dve stvari, ki sta obvezni: umreti in plačevati davke. Davki so način, kako država pobere denar za svoje delovanje in zagotavljanje storitev in programov, ki jih država zagotavlja, pa tudi način, prek katerega država usmerja ljudi, da se odločajo za finančne odločitve, ki se jim bolj izplačajo.

Davčna politika je ena ključnih politik vsakega mandata in hkrati tudi vsakega državljana, saj ni nepomembno, koliko težko prigaranega denarja si bo za svoje delovanje vzela država in kaj bo s tem počela. Davki so hkrati tudi način prerazporejanja sredstev med državljani – katere stranke bi vam v žepu pustile več in katere bi rade vaše premoženje prerazporejale drugam?

Plače – dohodnina


Slovenija je sorazmerno konkurenčna pri nižjih plačah, višja kot pa je plača, manj smo konkurenčni s svojo soseščino. Razlog za to je odsotnost socialne kapice in izrazito progresivna obdavčitev plač, po kateri prejemniki višjih plač ne plačujejo zgolj več davka, ampak je večji tudi delež plače, ki jim ga pobere država. Dohodninska lestvica se tako začne pri 16 % plače in konča pri 45 % za najvišje plače.

Posledica tega je, da 7 % Slovencev z najvišjimi dohodki plačuje kar 46 % vse plačane dohodnine, Slovenija pa je najbolj egalitarna država v Evropi. Delodajalci, ki bi plačevali visoke plače, se zato Sloveniji večinoma izogibajo.

Aktualna vlada (SDS, NSi in Konkretno/Povežimo Slovenijo) je prvi korak v smer nekoliko večje konkurenčnosti dvignila splošno davčno olajšavo, zaradi katere bo vsakomur, ki ustvarja in prejema za to prihodke, v žepu ostalo več, po štirih letih prejemniku povprečne plače za eno plačo na leto več.

Ukrepu so močno nasprotovali v opoziciji KUL in tudi v stranki Gibanje Svoboda, čeprav imajo Socialni demokrati tudi sami v svojem programu zapisane dohodninske olajšave. Glede morebitne razveljavitve dohodninske reforme se stranke opozicije niso želele izjasniti, z izjemo Levice, ki aktivno napoveduje, da vam bo znižala neto plačo z razveljavitvijo dohodninske reforme. Napovedujejo tudi dvig na 50 % v najvišjem dohodninskem razredu (zdaj 45 %).

Nova Slovenija se zavzema tudi za davčne počitnice za prvih 12 mesecev zaposlitve, s čimer bodo nadomestili ostale oblike vzpodbujanja prve zaposlitve, za 5 let bi uvedli tudi davčno olajšavo za strokovne kadre, ki se v Slovenijo vrnejo ali pridejo iz tujine. Davčne počitnice ob začetku prve zaposlitve predvidevata tudi SDS in PoS. Da bi zadržali tiste, denimo športnike, ki ekstremno dobro zaslužijo in se zaradi ekstremnih davkov pri nas preselijo v tujino, Nova Slovenija predlaga še dodaten nižji davčni razred nad zgornjim dohodninskim razredom.

Prispevki, ki dušijo razvoj


Ne le dohodnina, višje plače v Sloveniji nekonkurenčne delajo tudi prispevki za zdravstvo in socialo, ki s plačo rastejo neomejeno, za razliko od velike večine evropskih držav, ki imajo v takšni ali drugačni obliki v veljavi socialno kapico, ki omeji plačevanje prispevkov pri najvišjih plačah.

Tudi socialno kapico, glede katere so gospodarstveniki enotni, da jo potrebujemo, je aktualna vlada že skušala uvesti, podpirajo pa jo vse tri stranke, ki jo sestavljajo, v NSi in Povežimo Slovenijo so konkretni pri številki 4.600 evrov, kamor bi jo postavila tudi gospodarska zbornica. Nova Slovenija predlaga tudi socialni copatek, kar pomeni, da bi najnižje prihodke oprostili plačila prispevkov.

Socialni demokrati in Levica gredo na tem področju v drugo smer. Odpravili bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga zamenjali s progresivno dajatvijo, s čimer bi višje plače v Sloveniji naredili še bolj nekonkurenčne, prejemniki nižjih plač pa bi plačevali nekoliko manj (5–15 evrov manj na mesec v povprečju, glede na to, koliko je vaša plača nižja od povprečne, prejemniki nadpovprečnih plač pa tudi do 120 evrov več na mesec).

Levica predvideva tudi dvig prispevkov delodajalcev, kar še dviguje strošek dela in dela plače v Sloveniji še manj konkurenčne.

Ste z varčnim življenjem in trdim delom ustvarili premoženje? Primite se za denarnico


Socialni demokrati si želijo večje udeležbe zaposlenih v lastništvu podjetij, kar želijo vzpodbujati, a na drugi strani napovedujejo povečano obdavčitev kapitala, torej tudi deležev podjetij, ki bi jih tako pridobili delavci. Po njihovem mnenju (in mnenju Levice) namreč Slovenija pobere za 2 milijardi evrov premalo davka na kapital.

Rešitev za ta »problem« vidijo v višjem davku na dobiček in višji obdavčitvi dohodkov iz kapitala. Slednje bi Levica vključila kar v dohodnino, čeprav gre za dohodke iz kapitala, ki je enkrat že bil obdavčen, takrat, ko ga je posameznik ustvaril oz. zaslužil.

Levica bi uvedla tudi davek na celotno premoženje, kot pravijo najbogatejših, a kje je meja »najbogatejših« v tako egalitarni družbi kot je Slovenija, iz njihovega programa ne izvemo. V višini treh promilov bi vaše celotno premoženje obdavčili tudi Socialni demokrati.

Na »desni« strani, pri SDS, NSi in PoS na tem področju ni zaznati predlogov po večjih spremembah.

S trdim delom zgrajene hiše na podeželju utegnejo biti obdavčene, če le niso manjše od 160 kvadratnih metrov


Veliko napovedano gradnjo najemnih stanovanj (SD 10.000, Levica 30.000) bo treba od nekod tudi financirati. Socialni demokrati stavijo na davek na nepremičnine. Ta bi po njihovem predlogu upošteval stanovanjsko rabo in pravico do doma (kako velikega, ne izvemo). Nepremičninski davek bi zaračunali tudi podjetjem in Rimskokatoliški cerkvi, drugih verskih skupnosti ne omenjajo. Cerkev bi posebej obdavčili tudi v SAB in Levici.

Levica, ki obljublja več najemnih stanovanj, gre dlje pri obdavčevanju vseh ostalih. Napovedujejo progresivni davek na nepremičnine in najemnine iz oddajanja stanovanj, poseben davek na prazna stanovanja in dediščino tudi v prvem kolenu, ki presegajo stanovanjske potrebe dedičev. Te so v javnosti definirali najprej pri pri 120, nato pri 160 kvadratnih metrih. Ukrep je usmerjen predvsem v podeželje, kjer so hiše običajno večje kot stanovanja v mestih. Prav tako v programu Levice pri nepremičninah najdemo razširitev davka na dedovanje že v prvem kolenu, torej s staršev na otroke in podobno.

https://twitter.com/LisaMinaUsa/status/1510603569321418759

Nova Slovenija, SDS in Povežimo Slovenijo napovedujejo ravno nasprotne ukrepe. Ljudem skušajo pomagati priti do lastne nepremičnine, v prvi vrsti z jamstvi za brezobrestne kredite, za katere bi v SDS in NSi del glavnice odpisali ob rojstvih otrok.

Naklonjeni so tudi nepremičninskemu davku, vendar predvsem za nepremičnine, ki niso naseljene. Prihod teh na najemniški trg bi vzpodbudili z nižjo obdavčitvijo najemnin.

Samostojni podjetniki – vaše tveganje ne bo več ovrednoteno


Socialni demokrati in Levica se zavzemata tudi, da bi vse oblike dela obdavčili enako kot redno zaposlitev. Ta ukrep leti predvsem na samostojne podjetnike, ki imajo trenutno nekoliko ugodnejšo obdavčitev, kar je glede na večjo tveganost takšne oblike zaposlitve tudi logično.

Obnovljivi viri energije bodo dvignili njeno ceno


Socialni demokrati napovedujejo dvig deleža energije, ki jo pridobimo iz obnovljivih virov, za petkrat. Levica dodatno še obljublja davek na letalska goriva in izpuščanje toplogrednih plinov. Izpuste CO2 bi obdavčili tudi Socialni demokrati. Ukrep je znova uperjen proti podeželju, saj je tam zaradi večjih razdalj do mest, kamor ljudje hodijo po opravkih in na delo, poraba goriva večja.

Zeleni prehod, vendarle nekoliko postopnejši, zagovarjajo tudi na »desni«. Nova Slovenija stavi predvsem na jamstveno shemo za vlaganje v obnovljive vire energije in davčne olajšave v ta namen, podobno tudi v investicije, kjer se jim pridružuje tudi SDS.

Kje se bodo še poznale razlike v žepih?


Tako SDS kot NSi zagovarjata družinsko dohodnino, kar bi poenostavilo plačevanje dohodnine za družine in naredilo dohodnino za družine pravičnejšo, SDS ob tem obljublja še posebno olajšavo za tiste, ki bi to možnost izkoristili. Serijo ukrepov, ki se bodo poznali v žepih družin, kjer jim bo ostalo več denarja, smo predstavili pri področju demografije TUKAJ.

Levica na drugi strani napoveduje ukinitev davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane. Najrevnejšim bodo namesto njih dali finančno socialno pomoč. Samodejno bi z inflacijo višali tudi RTV prispevek, uvedli nove davke za boj proti dohodkovni neenakosti in na luksuzna vozila. Bi pa odpravili davek na knjigo. DDV na tiskane medije bi znižali v SD. Tam bi podjetjem dali nekaj olajšav za digitalno in zeleno preobrazbo, uvedli bi tudi pavšalno obdavčitev za majhne kmetije.

SDS na drugi strani napoveduje vračanje DDV na predkrizno raven in posebno znižanje DDV na družinske izdatke, zvišanje olajšav v investicije, razbremenitev kmetov.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo napovedujejo v NSi, kar je edini davek, ki bi ga uvedli, hkrati pa bi druge davčne olajšave davčno obremenitev zmanjšale bolj od povečanja, ki bi ga prinesel ta prispevek. Napovedujejo tudi, da boste 3 % dohodnine lahko namenili organizacijam in medijem po izbiri, manj pa bodo financirali nevladne organizacije neposredno iz proračuna.

Koalicijske stranke zagovarjajo tudi pristop, da je treba za socialno podporo sodelovati v javnih delih, čemur pa leve stranke nasprotujejo.

KOMENTAR: Peter Merše
Od rezultata v nedeljo se bo močno poznalo, koliko vam bo ostalo v žepu
SDS, NSi in Povežimo Slovenijo verjamejo, da znate s svojim bolje ravnati kot država, zato bi davke zmanjševali. SD in Levica na drugi strani bi davke dvigovali. Predvsem bi radi iz Slovenije pregnali še tiste dobro plačane delavce, ki so nam še ostali, in še tisti kapital, ki se že zdaj ne preliva v davčne oaze. Posebej bi obdavčevali tudi tiste, ki so s trdim delom ustvarili kaj več, morda zgradili hišo ali ustvarili podjetje. Tisti z nizkimi prihodki se lahko v primeru zmage leve opcije nadejajo kakšnega dodatnega evra socialne pomoči, a hkrati velja, da se v bližnji in srednji prihodnosti njihova plača verjetno ne bo dvignila, ker okolje tega enostavno ne bo dopuščalo. Skratka, ljudi z nižjimi dohodki SDS, NSi in PoS vzpodbujajo, da s trudom dosežejo več in jim potem tudi več ostane, medtem ko bi na levi prerazporejali premoženje, ki ga, kot smo se v zgodovini že naučili, v tem primeru kaj hitro zmanjka, dohodkovna in premoženjska enakost pa za navadne državljane kmalu pomeni enakost v revščini. Tokrat smo obravnavali samo NSi, SDS, PoS, SD in Levico, ker le njihovi programi omogočajo dovolj natančno primerjavo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30