Če jim ne boste brali knjig, bodo vaši otroci slabo bralno, matematično in informacijsko pismeni
POSLUŠAJ ČLANEK
“Postajamo družba brez branja knjig, tisti pa, ki jih še berejo, vse več berejo brezplačno in vse več berejo v angleščini. In tudi ti berejo vse manj,” so svoje ugotovitve strnili avtorji nacionalne raziskave o slovenskih bralnih navadah.
Slovenski šolarji so se najbolje odrezali na področju naravoslovja, kjer so dosegli 13. mesto, najmanj uspešno pa na področju bralne pismenosti, kjer so dosegli 21. mesto. Kljub temu, da so rezultati na vseh treh področjih nekoliko nižji kot pred tremi leti, je Slovenija še vedno nad povprečjem OECD, pa ugotavlja raziskava PISA 2018.
V Sloveniji otrokom dnevno bere le 12 % staršev, večkrat na teden pa 17 %, ugotavlja raziskava Knjiga in bralci VI. Za primerjavo - na Norveškem otrokom dnevno bere kar 57 % staršev, dva do trikrat na teden pa 19.
Na Norveškem otrokom tako doma pogosto berejo v 76 % družin, v Sloveniji pa v 29 % družin – kar je razlog, da na Norveškem tudi med odraslimi bere mnogo več ljudi, kot v Sloveniji.
Medtem, ko se je v tej skandinavski državi število družin, v katerih otrokom berejo pogosto, med letoma 2014 in 2018 povečalo, se je v Sloveniji v tem času branje otrokom zmanjšalo.
Hkrati ima na bralne navade in uspešnost ter izobrazbo otrok pomemen vpliv še en dejavnik; in sicer to, koliko ima družina doma knjig. Ta dejavnik je celo pomembnejši od izobrazbe staršev.
Odrasli s srednjo izobrazbo, ki so se rodili v družinah z vsaj srednje velikimi knjižnicami, so bralno, matematično in IKT enako pismeni kot odrasli s končano univerzitetno izobrazbo, ki so odrasli v družinah z majhnimi knjižnicami, kaže raziskava.
Druga pomembna razlika v vseh treh oblikah pismenosti pa se kaže med tistimi, ki so odrasli v družinah z majhnimi, in tistimi, ki so odrasli v družinah s srednje velikimi domačimi knjižnicami. “Preskok od nekaj na nekaj deset knjig v domači knjižnici je glede bodoče pismenosti in knjižnobralnih navad torej prinesel več, kot če se je družinska knjižnica s 1000 naslovi povečala za nekaj deset knjig letno,” pišejo avtorji študije, ki ugotavljajo, da je Norveška po številu knjig v domčih knjižnicah na vrhu lestvice, medtem, ko je Slovenija na njenem repu:
Glavne zasluge, da imamo torej Slovenci slabe bralne navade in smo posledično nizko bralno, matematično in informacijsko pismeni, avtorji raziskave pripisujejo družinski socializaciji približno polovice prebivalstva, nekaj pa tudi izobraževalnemu sistemu.
“Norveška je število nebralcev v zadnjih petdesetih letih praktično izničila, medtem ko se je glede tega Slovenija vrnila za petdeset let v preteklost,” še navaja nacionalna raziskava bralnih navad.
Slovenski šolarji so se najbolje odrezali na področju naravoslovja, kjer so dosegli 13. mesto, najmanj uspešno pa na področju bralne pismenosti, kjer so dosegli 21. mesto. Kljub temu, da so rezultati na vseh treh področjih nekoliko nižji kot pred tremi leti, je Slovenija še vedno nad povprečjem OECD, pa ugotavlja raziskava PISA 2018.
Norveškem otrokom doma pogosto berejo v 76 % družin, v Sloveniji pa v 29 %
V Sloveniji otrokom dnevno bere le 12 % staršev, večkrat na teden pa 17 %, ugotavlja raziskava Knjiga in bralci VI. Za primerjavo - na Norveškem otrokom dnevno bere kar 57 % staršev, dva do trikrat na teden pa 19.
Na Norveškem otrokom tako doma pogosto berejo v 76 % družin, v Sloveniji pa v 29 % družin – kar je razlog, da na Norveškem tudi med odraslimi bere mnogo več ljudi, kot v Sloveniji.
Medtem, ko se je v tej skandinavski državi število družin, v katerih otrokom berejo pogosto, med letoma 2014 in 2018 povečalo, se je v Sloveniji v tem času branje otrokom zmanjšalo.
Za uspeh vaših otrok je pomembneje, koliko imate doma knjig, kot kakšno izobrazbo imate
Hkrati ima na bralne navade in uspešnost ter izobrazbo otrok pomemen vpliv še en dejavnik; in sicer to, koliko ima družina doma knjig. Ta dejavnik je celo pomembnejši od izobrazbe staršev.
Odrasli s srednjo izobrazbo, ki so se rodili v družinah z vsaj srednje velikimi knjižnicami, so bralno, matematično in IKT enako pismeni kot odrasli s končano univerzitetno izobrazbo, ki so odrasli v družinah z majhnimi knjižnicami, kaže raziskava.
Slovenija se je v branju vrnila za 50 let v preteklost
Druga pomembna razlika v vseh treh oblikah pismenosti pa se kaže med tistimi, ki so odrasli v družinah z majhnimi, in tistimi, ki so odrasli v družinah s srednje velikimi domačimi knjižnicami. “Preskok od nekaj na nekaj deset knjig v domači knjižnici je glede bodoče pismenosti in knjižnobralnih navad torej prinesel več, kot če se je družinska knjižnica s 1000 naslovi povečala za nekaj deset knjig letno,” pišejo avtorji študije, ki ugotavljajo, da je Norveška po številu knjig v domčih knjižnicah na vrhu lestvice, medtem, ko je Slovenija na njenem repu:
Glavne zasluge, da imamo torej Slovenci slabe bralne navade in smo posledično nizko bralno, matematično in informacijsko pismeni, avtorji raziskave pripisujejo družinski socializaciji približno polovice prebivalstva, nekaj pa tudi izobraževalnemu sistemu.
“Norveška je število nebralcev v zadnjih petdesetih letih praktično izničila, medtem ko se je glede tega Slovenija vrnila za petdeset let v preteklost,” še navaja nacionalna raziskava bralnih navad.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.