Če je Putin res tako močan, zakaj se tako boji Navalnega?
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Pet mesecev po zastrupitvi z živčnim strupom novičok se je ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni vrnil na prizorišče zločina. Po prvotnih načrtih bi moralo njegovo letalo pristati na letališču Vnukovo, a so ruske oblasti, uradno zaradi tehničnih težav, njegov let preusmerile na drugo moskovsko letališče, Šeremetjevo, ter Navalnega pridržale.
Le še ob najbolj ostudnih terorističnih dejanjih lahko doživimo, da bi dogodek prinesel tako poenotenje mednarodne skupnosti, ki se je na aretacijo odzvala z ogorčenjem. Nekatere med njimi, zlasti baltske države, napovedujejo, da bodo zaradi aretacije proti Rusiji uvedle tudi gospodarske sankcije.
V komentarju pa o tem, da ima Putin v tem trenutku ostrega domačega nasprotnika, ki se ga ne boji. Ponovni poskus, da ga utiša, pa lahko državo potisne v še hujšo mednarodno osamo. Sproži pa lahko tudi resno nezadovoljstvo v javnosti, razjarjeni od številnih žrtev epidemije covid-19. Ruske oblasti so namreč po številnih pritiskih pred nekaj tedni priznale, da je v državi umrlo kar trikrat več ljudi, kot so trdile pred tem.
Prihod Navalnega v Moskvo za ruske oblasti ni bil presenečenje. Že iz prvih ruskih odzivov je jasno, da so se v Kremlinu na prihod Navalnega pripravljali več časa. Po uradni razlagi je bil Navalni sicer prijet zato, ker je kršil pogojno obsodbo iz leta 2014, po kateri bi moral prijaviti svoje bivanje v tujini. Imel je sicer dovoljenje za zdravljenje po zastrupitvi z živčnim strupom novičok, vendar pa naj bi bivanje brez dovoljenja podaljšal in s tem kršil pravila o prestajanju pogojne zaporne kazni.
Po trenutnih podatkih naj bi v zaporu ostal najmanj do konca meseca, ko bo o njegovi usodi odločalo sodišče. Če bo spoznan za krivega, mu grozijo do tri leta in pol zapora.
V odzivu zahodnih politikov tokrat ni bilo razhajanj. Z ogorčenjem se je odzval tako Ameriški državni sekretar Pompeo in aretacijo označil za poskus utišanja opozicijskega voditelja in drugih kritičnih glasov v Rusiji. Ob tem je vlado v Moskvi pozval, naj sodelovanje v volilnem procesu omogoči vsem političnim strankam in kandidatom in se zavzel za brezpogojno izpustitev Navalnega.
Podoben odziv je prišel tudi iz administracije novega predsednika.
Še več odzivov pa je bilo na tej strani Atlantika. Nad aretacijo so bili najbolj ogorčeni v Baltskih državah in v Nemčiji, kjer se je Navalni zdravil. Nemški zunanji minister Heiko Maas je ob tem pojasnil, da se je Navalni zavestno odločil za vrnitev v Rusijo, ker tam vidi svoj osebni in politični dom. A dejstvo, da so ga ruske oblasti prijele ob prihodu v domovino, je popolnoma nerazumljivo, je ob tem dodal Mass.
V Baltskih državah pa se čedalje glasneje govori o novih sankcijah.
Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v izjavi za medije dejal, da je zahodno negodovanje zaradi aretacije Navalnega prenapihnjeno in poskus napačne usmeritve. "Lahko čutite veselje, s katerim prihajajo ti komentarji [o aretaciji Navalnega]." Slednje pa "po vsem sodeč zahodnim politikom omogoča, da odvrnejo pozornost od globoke krize, v kateri se je znašel liberalni način razvoja." Zato je po njegovem mnenju Navalnijev primer umetno dobil mednarodni odmev.
Po mnenju opazovalcev ruske politike je sicer jasno, da ima Putinov režim trenutno nasprotnika, ki se ga boji. Letališče Vnukovo je bilo v času napovedanega prihoda dobro utrjeno z varnostnimi ograjami, vlada pa se je pred prihodom skrbno trudila, da vrnitev "berlinskega pacienta", kot ga pogosto imenujejo v Kremlju, ni bila pompozna. Številni aktivisti in opozicijske osebnosti pa so bili opozorjeni, naj se v času prihoda ne nahajajo na Vnukovem.
Javnomnenjska podpora Navalnemu po vseh dogodkih sicer samo še raste, uživa pa tudi veliko prepoznavnost. Po številnih javnomnenjskih anketah naj bi njegove aktivnosti podpiralo kar 10 % Rusov.
Ob tem ruski politolog Kiril Rogova za DW pojasnjuje, da je Navalnyjeva vrnitev "pogumen korak", ter dodaja, da je 44-letni opozicijski vodja "neustrašen politik", čigar aretaciji se je Kremelj že dolgo izogibal. "Putin je namreč prepričan, da lahko opozicijski liki v zaporu še povečajo svoj politični vpliv," pravi Rogov.
Pet mesecev po zastrupitvi z živčnim strupom novičok se je ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni vrnil na prizorišče zločina. Po prvotnih načrtih bi moralo njegovo letalo pristati na letališču Vnukovo, a so ruske oblasti, uradno zaradi tehničnih težav, njegov let preusmerile na drugo moskovsko letališče, Šeremetjevo, ter Navalnega pridržale.
Le še ob najbolj ostudnih terorističnih dejanjih lahko doživimo, da bi dogodek prinesel tako poenotenje mednarodne skupnosti, ki se je na aretacijo odzvala z ogorčenjem. Nekatere med njimi, zlasti baltske države, napovedujejo, da bodo zaradi aretacije proti Rusiji uvedle tudi gospodarske sankcije.
V komentarju pa o tem, da ima Putin v tem trenutku ostrega domačega nasprotnika, ki se ga ne boji. Ponovni poskus, da ga utiša, pa lahko državo potisne v še hujšo mednarodno osamo. Sproži pa lahko tudi resno nezadovoljstvo v javnosti, razjarjeni od številnih žrtev epidemije covid-19. Ruske oblasti so namreč po številnih pritiskih pred nekaj tedni priznale, da je v državi umrlo kar trikrat več ljudi, kot so trdile pred tem.
Prihod Navalnega v Moskvo za ruske oblasti ni bil presenečenje. Že iz prvih ruskih odzivov je jasno, da so se v Kremlinu na prihod Navalnega pripravljali več časa. Po uradni razlagi je bil Navalni sicer prijet zato, ker je kršil pogojno obsodbo iz leta 2014, po kateri bi moral prijaviti svoje bivanje v tujini. Imel je sicer dovoljenje za zdravljenje po zastrupitvi z živčnim strupom novičok, vendar pa naj bi bivanje brez dovoljenja podaljšal in s tem kršil pravila o prestajanju pogojne zaporne kazni.
Po trenutnih podatkih naj bi v zaporu ostal najmanj do konca meseca, ko bo o njegovi usodi odločalo sodišče. Če bo spoznan za krivega, mu grozijo do tri leta in pol zapora.
Oster odziv ameriške in evropske zunanje politike
V odzivu zahodnih politikov tokrat ni bilo razhajanj. Z ogorčenjem se je odzval tako Ameriški državni sekretar Pompeo in aretacijo označil za poskus utišanja opozicijskega voditelja in drugih kritičnih glasov v Rusiji. Ob tem je vlado v Moskvi pozval, naj sodelovanje v volilnem procesu omogoči vsem političnim strankam in kandidatom in se zavzel za brezpogojno izpustitev Navalnega.
Podoben odziv je prišel tudi iz administracije novega predsednika.
Še več odzivov pa je bilo na tej strani Atlantika. Nad aretacijo so bili najbolj ogorčeni v Baltskih državah in v Nemčiji, kjer se je Navalni zdravil. Nemški zunanji minister Heiko Maas je ob tem pojasnil, da se je Navalni zavestno odločil za vrnitev v Rusijo, ker tam vidi svoj osebni in politični dom. A dejstvo, da so ga ruske oblasti prijele ob prihodu v domovino, je popolnoma nerazumljivo, je ob tem dodal Mass.
V Baltskih državah pa se čedalje glasneje govori o novih sankcijah.
Evropa z ogorčenjem skriva svoje težave
Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v izjavi za medije dejal, da je zahodno negodovanje zaradi aretacije Navalnega prenapihnjeno in poskus napačne usmeritve. "Lahko čutite veselje, s katerim prihajajo ti komentarji [o aretaciji Navalnega]." Slednje pa "po vsem sodeč zahodnim politikom omogoča, da odvrnejo pozornost od globoke krize, v kateri se je znašel liberalni način razvoja." Zato je po njegovem mnenju Navalnijev primer umetno dobil mednarodni odmev.
Ruski režim ima nevarnega nasprotnika
Po mnenju opazovalcev ruske politike je sicer jasno, da ima Putinov režim trenutno nasprotnika, ki se ga boji. Letališče Vnukovo je bilo v času napovedanega prihoda dobro utrjeno z varnostnimi ograjami, vlada pa se je pred prihodom skrbno trudila, da vrnitev "berlinskega pacienta", kot ga pogosto imenujejo v Kremlju, ni bila pompozna. Številni aktivisti in opozicijske osebnosti pa so bili opozorjeni, naj se v času prihoda ne nahajajo na Vnukovem.
Javnomnenjska podpora Navalnemu po vseh dogodkih sicer samo še raste, uživa pa tudi veliko prepoznavnost. Po številnih javnomnenjskih anketah naj bi njegove aktivnosti podpiralo kar 10 % Rusov.
Ob tem ruski politolog Kiril Rogova za DW pojasnjuje, da je Navalnyjeva vrnitev "pogumen korak", ter dodaja, da je 44-letni opozicijski vodja "neustrašen politik", čigar aretaciji se je Kremelj že dolgo izogibal. "Putin je namreč prepričan, da lahko opozicijski liki v zaporu še povečajo svoj politični vpliv," pravi Rogov.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
8 komentarjev
Alojzij Pezdir
Sam Vladimir Putin je na svoji večurni letni tiskovki med drugim posmehljivo in prezirljivo izjavil, da bi ruske tajne službe Navalnega, če bi ga hotele, zanesljivo spravile s sveta.
Nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je zgodilo s tistimi operativci, ki so proti Navalnemu po naročilu najvišjega uporabili smrtonosni novičok.
Nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je zgodilo s pilotom letala in drugim človekoljubnim osebjem, ki je "pokvarilo smrtonosno igro" Putinovim rabljem ter rešilo opozicijskega voditelja pred "dolgo roko" ruskega diktatorja.
Edina varovalka Navalnega v njegovi domovini je poslej mednarodna demokratična javnost, so mednarodne organizacije za varstvo univerzalnih človekovih svoboščin in pravic, so vlade svetovne demokratične skupnosti, pred katerimi niti Putin in njegovi rablji ne bodo mogli neopazno izničiti identitete ruskega disidenta in opozicijskega voditelja ter ga za vselej neopazno in brez posledic izbrisati v pozabo, kot so to še lahko počenjali državni teroristi in rablji v časih Stalina, Berije, Hruščova, Brežnjeva ...
miro
Oktobrsko revolucijo je financiral Wall Street, Stalina pa izdatno podpirala administracija demokratskega predsednika Roosevelta, o čemer je napisanih več knjig na osnovi odprtja arhivov.
Na internetu si o tem lahko preberete na https://www.ihr.org/ in https://inconvenienthistory.com/.
Ni za verjeti medijski korporativni propagandi, tuji in domači, o čemer govori tudi France Cukjati v "Blodnje virtualnega sveta". Najbolj dovzetna propagande je seveda mladina, ki jo navdušijo za revolucije in demonstracije, in ne družinski očetje in matere. Starejši ne gremo več na prvo žogo.
MEFISTO
Do poletja 1941 je Hitller podpiral tudi Stalina, še bolj pa Stalin Hitlerja. Rusi so naprimer stradali kruha, da so lahko belega jedli Nemci.
miro
Obstajajo tudi drugačne razlage:
"Veteran Russia correspondent Fred Weir on the Navalny poisoning and the Western media’s dysfunctional coverage of allegations against Moscow" na https://thegrayzone.com/2020/09/06/in-navalny-poisoning-rush-to-judgment-threatens-new-russia-nato-crisis/
"Navalny Returns, Russia Yawns" v https://youtu.be/M5nfaVoQ1fU
Lahko bi se že kaj naučili iz zgodovine, pa ne iz one uradne.
Ljubljana
Ker se boji resnice !
Resnica je strup za komunizem, enako je pri nas.
Ker se bojijo resnice, komunisti rušijo Janšo.
Kraševka
Res je.
MEFISTO
Diktatorji se bojijo lastne sence.
Če ne bi bili plašni, ne bi bili diktatorji.
Kraševka
To je res. Dodala bi le še to, da DIKTATORJI vedo vse o svojih zločinih. Navadna "raja" pa dejansko o njih ne ve nič. Zato jih včasih celo hvalijo, ker se o DIKTATORJEVIH slabih delih, nihče ni upal poročati. Le to je vzrok, da nekateri Tita tako obožujejo. Diktator Tito, je bil zelo zastražen, okrog njega je mrgolelo v civiliu-policistov. Na Brione ni smel nihče, razen Tita in njemu zapriseženih. Tudi Karađorževa rezidenca v Beogradu, ni bila odprta, da ne bi ljudje videli, da tudi Tito, živi kot KRALJ. V javnosti pa je hlinil, da se bori za "radnike".
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.