Če hoče v prihodnje biti faktor, slovensko desnico čaka velika sprememba v strategiji
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsedniške volitve so zaključene, državnozborske se vedno bolj bližajo. Sicer pričakovan, a po nepričakovanen finišu polnem porušenih razmerij znotraj volilnega telesa, zmagovalec v osebi novega/istega predsednika Boruta Pahorja pa nam lahko da veliko misliti o prihajajočih državnozborskih volitvah. Le-te bodo (predvidoma) z junijem ali julijem prišle hitreje kot si mislimo.
Ponovna izvolitev Boruta Pahorja za predsednika republike je kljub vsemu prelitemu črnilu spričo njegove sredinske drže v naslednjih petih letih vseeno lahko dobra novica za desnico. Pahor kot izkušena figura bi lahko v svojem petletnem mandatu - ki bo (to ni nepomembno!) predvidoma tako sovpadal z naslednjim vladnim - lahko nadaljeval s sredinsko usmerjenostjo in spravljivo držo. To ni nezanemarljivo, na slovensko politiko ima lahko velik korektivni vpliv, nudi stabilnost in tega desnica – kljub izraženim razočaranjem o dveh odtenkih rdeče – ne bi smela zavreči.
Sedaj pa k prihajajočemu predvolilnemu letu. Predsedniške volitve s svojim shizofrenim rezultatom, ki je vključeval množično prehajanje desnih volivcev med kar štirimi vodilnimi kandidati (2 leva in 2 desna), popolno razdrobitev katoliško profiliranega glasu, jasno izraženo abstinenco in apatijo tudi desno orientiranega dela državljanov, na glavo postavljenih rezultatov v desnih volilnih okrajih ter na koncu za dobro mero skorajda še foto-finiš, niso prispevale k razjasnitvi položaja desnice pred volitvami v DZ. Nasprotno, še dodatno so ga zapletle.
Vedno bolj se zdi, da so 3x zaporedoma izgubljene DZ volitve, desni model iz devetdesetih dokončno izčrpale. Tesen poraz desne vlade proti sedanjemu predsedniku države leta 2008, katastrofalno-kataklizmičen ''poraz-ki-ga-ne-bi-smelo-biti'' leta 2011 ter globok padec napol abstinenčne desnice na parlamentarno margino leta 2014, je pustil posledice.
Zdi se, da formula pomladi in sklicevanje na DEMOS nimata nobenega mobilizacijskega naboja več. Iskanje formule 50+ pod vodstvom točno določene stranke ter zavračanje vsakršnih koalicijskih kompromisov, je desnico za desetletje že skoraj popolnoma izključilo iz vladnega krmila in s tem pomembnih državnih inštitucij (srečen preblisk 2012 kljub ključni uvedbi ZUJFa skorajda ''ne šteje'').
Demografske in kulturne spremembe (staranje ljudi, izseljevanje mladih, apatija velikega št. ljudi) so skupaj z lastnimi napakami (medsebojne zdrahe, totalno nerazumevanje mladih, požgani mostovi dialoga do velikih delov javnosti, demoniziranje velikega dela sredinsko usmerjenih ljudi) situacijo še poslabšale. ''Smola'' desnice s trenutnim gospodarskim ''boomom'', ki ga poganja evropsko (nemško) povpraševanje po slovenskih izvoznih dobrinah ter apatično zadovoljstvo ljudi v smislu ''Saj nekaj se le premika'' situacijo še dodatno poslabšuje.
Klasični model, ki sestoji iz pristopa Slovenska pomlad + pomladni trojček SDS-NSI-SLS + Zbor za republiko JE preživet. Debate o novi desni vrednostni predvolilni koaliciji sicer že potekajo, a sam menim, da se njen neuspeh da napovedati že sedaj novembra 2017. Utopična preigravanja s Primci, Kanglerji, Dobovški, Vodopivci itd. tu nimajo vpliva, ker ne zajemajo realnosti, ki je – kot so pokazala predsedniške volitve – popolnoma drugačna.
V samo pol leta mora desnica svoj model postaviti na glavo. Izničiti mora anti-Janša efekt, ki na volišča privleče vsaj do 150.000 ljudi, ki glas dajo prvi levi stranki v izložbi. Izboljšati si mora predvolilni potencial z navezavo na neko sredinsko, liberalno politično silo, blok, karkoli, se pravi opustiti tipično strategijo pomladnega modela.
Razmišljati mora pragmatično in videti pod katerimi pogoji bi bil vstop mešano oz. neke vrste sredinsko vlado mogoče pameten oz. koristen. Slovenska desnica je (če to želi ali noče) pred tako veliko spremembo strategije, kot jo je na zadnjih ameriških predsedniških volitvah pri že odpisanih republikancih uprizoril Donald Trump.
Vstop osamljene desne NSI v Cerarjevo vlado bi bila leta 2014 skoraj 100 % res napaka. Toda, če leta 2018 recimo zmaga SD ali bi vstop dveh desnih strank v njeno vlado lahko izsilil izključitev izsiljujočega DeSUSa ter zagon pomembnih reform (davki, privatno šolstvo, tuje investicije)? To so za desnico pomembne spremembe.
Razmišljajmo hipotetično naprej. Če SMC ohrani cca. polovico moči, ali se splača vlado sestaviti 2 desnima strankama ter eni liberalni in s tem ubijemo dve potencialni status-quo muhi na en mah (SD in DeSUS)?
Bodimo še bolj ustvarjalni: Če je SD/SMC prva in SDS druga, ali je vredno sestaviti veliko koalicijo brez Janše? Ali se desnici splača vstop v vlado zaradi spremenjenih družbenih okoliščin, ki se kažejo v novem vodstvu sindikatov (ki ne bo več tacalo po plundri kot leta 2007), odprtosti za tuje investicije (Magna, Yaskawa), krepitvi podjetniškega sloja v Sloveniji itd.?
Zdi se, da se slovenski desnici ponuja neka možnost zaobrniti trend, ki – pazite - trenutno v DZju daje 2/3 večino levici. Ponuja se ji možnost za šahovsko potezo, ki bi ji odprla možnosti za sodelovanje pri spremembah, ki bi potem po letu 2020 odprle možnost za desne vlade.
Torej, slovenska desnica bo morala pred volitvami v DZ ukrepati in to hitro. V nasprotnem primeru jih čaka scenarij SDS 20 %, NSI 5 % ter drobtinice strančic pod parlamentarnim pragom.
Ponovna izvolitev Boruta Pahorja za predsednika republike je kljub vsemu prelitemu črnilu spričo njegove sredinske drže v naslednjih petih letih vseeno lahko dobra novica za desnico. Pahor kot izkušena figura bi lahko v svojem petletnem mandatu - ki bo (to ni nepomembno!) predvidoma tako sovpadal z naslednjim vladnim - lahko nadaljeval s sredinsko usmerjenostjo in spravljivo držo. To ni nezanemarljivo, na slovensko politiko ima lahko velik korektivni vpliv, nudi stabilnost in tega desnica – kljub izraženim razočaranjem o dveh odtenkih rdeče – ne bi smela zavreči.
Desni model je izčrpan
Sedaj pa k prihajajočemu predvolilnemu letu. Predsedniške volitve s svojim shizofrenim rezultatom, ki je vključeval množično prehajanje desnih volivcev med kar štirimi vodilnimi kandidati (2 leva in 2 desna), popolno razdrobitev katoliško profiliranega glasu, jasno izraženo abstinenco in apatijo tudi desno orientiranega dela državljanov, na glavo postavljenih rezultatov v desnih volilnih okrajih ter na koncu za dobro mero skorajda še foto-finiš, niso prispevale k razjasnitvi položaja desnice pred volitvami v DZ. Nasprotno, še dodatno so ga zapletle.
Klasični model, ki sestoji iz pristopa Slovenska pomlad + pomladni trojček SDS-NSI-SLS + Zbor za republiko JE preživet.
Vedno bolj se zdi, da so 3x zaporedoma izgubljene DZ volitve, desni model iz devetdesetih dokončno izčrpale. Tesen poraz desne vlade proti sedanjemu predsedniku države leta 2008, katastrofalno-kataklizmičen ''poraz-ki-ga-ne-bi-smelo-biti'' leta 2011 ter globok padec napol abstinenčne desnice na parlamentarno margino leta 2014, je pustil posledice.
Zdi se, da formula pomladi in sklicevanje na DEMOS nimata nobenega mobilizacijskega naboja več. Iskanje formule 50+ pod vodstvom točno določene stranke ter zavračanje vsakršnih koalicijskih kompromisov, je desnico za desetletje že skoraj popolnoma izključilo iz vladnega krmila in s tem pomembnih državnih inštitucij (srečen preblisk 2012 kljub ključni uvedbi ZUJFa skorajda ''ne šteje'').
Demografske in kulturne spremembe (staranje ljudi, izseljevanje mladih, apatija velikega št. ljudi) so skupaj z lastnimi napakami (medsebojne zdrahe, totalno nerazumevanje mladih, požgani mostovi dialoga do velikih delov javnosti, demoniziranje velikega dela sredinsko usmerjenih ljudi) situacijo še poslabšale. ''Smola'' desnice s trenutnim gospodarskim ''boomom'', ki ga poganja evropsko (nemško) povpraševanje po slovenskih izvoznih dobrinah ter apatično zadovoljstvo ljudi v smislu ''Saj nekaj se le premika'' situacijo še dodatno poslabšuje.
Klasični model, ki sestoji iz pristopa Slovenska pomlad + pomladni trojček SDS-NSI-SLS + Zbor za republiko JE preživet. Debate o novi desni vrednostni predvolilni koaliciji sicer že potekajo, a sam menim, da se njen neuspeh da napovedati že sedaj novembra 2017. Utopična preigravanja s Primci, Kanglerji, Dobovški, Vodopivci itd. tu nimajo vpliva, ker ne zajemajo realnosti, ki je – kot so pokazala predsedniške volitve – popolnoma drugačna.
Desnica mora izboljšati svoj predvolilni potencial z navezavo na neko sredinsko, liberalno politično silo, blok, karkoli, se pravi opustiti tipično strategijo pomladnega modela.
Je spet čas za desno stranko v vladi?
V samo pol leta mora desnica svoj model postaviti na glavo. Izničiti mora anti-Janša efekt, ki na volišča privleče vsaj do 150.000 ljudi, ki glas dajo prvi levi stranki v izložbi. Izboljšati si mora predvolilni potencial z navezavo na neko sredinsko, liberalno politično silo, blok, karkoli, se pravi opustiti tipično strategijo pomladnega modela.
Razmišljati mora pragmatično in videti pod katerimi pogoji bi bil vstop mešano oz. neke vrste sredinsko vlado mogoče pameten oz. koristen. Slovenska desnica je (če to želi ali noče) pred tako veliko spremembo strategije, kot jo je na zadnjih ameriških predsedniških volitvah pri že odpisanih republikancih uprizoril Donald Trump.
Vstop osamljene desne NSI v Cerarjevo vlado bi bila leta 2014 skoraj 100 % res napaka. Toda, če leta 2018 recimo zmaga SD ali bi vstop dveh desnih strank v njeno vlado lahko izsilil izključitev izsiljujočega DeSUSa ter zagon pomembnih reform (davki, privatno šolstvo, tuje investicije)? To so za desnico pomembne spremembe.
Razmišljajmo hipotetično naprej. Če SMC ohrani cca. polovico moči, ali se splača vlado sestaviti 2 desnima strankama ter eni liberalni in s tem ubijemo dve potencialni status-quo muhi na en mah (SD in DeSUS)?
Bodimo še bolj ustvarjalni: Če je SD/SMC prva in SDS druga, ali je vredno sestaviti veliko koalicijo brez Janše? Ali se desnici splača vstop v vlado zaradi spremenjenih družbenih okoliščin, ki se kažejo v novem vodstvu sindikatov (ki ne bo več tacalo po plundri kot leta 2007), odprtosti za tuje investicije (Magna, Yaskawa), krepitvi podjetniškega sloja v Sloveniji itd.?
Zdi se, da se slovenski desnici ponuja neka možnost zaobrniti trend, ki – pazite - trenutno v DZju daje 2/3 večino levici. Ponuja se ji možnost za šahovsko potezo, ki bi ji odprla možnosti za sodelovanje pri spremembah, ki bi potem po letu 2020 odprle možnost za desne vlade.
Torej, slovenska desnica bo morala pred volitvami v DZ ukrepati in to hitro. V nasprotnem primeru jih čaka scenarij SDS 20 %, NSI 5 % ter drobtinice strančic pod parlamentarnim pragom.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
10 komentarjev
Kraševka
Še bo potrebno postavljati ena in ista vprašanja, saj Klemenčič še ni dal jasnih odgovorov.
Tudi sama menim, da bi desnica morala težiti k povezovanju podobno mislečih. Če pa tega voditelji desnih strank niso sposobni, bi v tem primeru bilo najbolje oblikovati VELIKO KOALICIJO z drugo stranko, ki ni prav izrazito leva (Dobovšek in SD, SDS, Ljudska stranka (Podobnikova, Kanglerjeva in Zidanškova) ter NSi-Krščanskimi demokrati in narodnimi demokrati ter še ena (namesto Upokojencev - stranka mladih) liberalna.
Izogibati pa bi se morali anarhistom. Pri združeni levici je precej anarhistov, ki poteptajo lahko lastno državo - tako kot stranka Mira Cerarja.
Gospod Kržišnik je lepo izjavil: "Miro Cerar ni politični talent". Tudi sama mislim tako, če kot pravnik potepta pravna stališča policije in sodišča. Cerar se lahko odreče mnogim slovenskim znanstvenikom, vendar zelo potrebuje sirskega frizerja. Zakaj in kako, pa državljanom ne pojasni.
Nujno je pred volitvami sestavljati koalicije, sicer bomo spet žrtve modernih centrov.
Kugy
V demokraciji odločajo glasovi državljanov, Vsak ima več ali manj možnost pridobiti ljudi na svojo stran. Potrebna je karizma, pošteni nameni in jasni cilji. Izgovori, da sodstvo , mediji in strici iz ozadja to enomogočajo je le delno res.
Vendar še vedno obstaja zadosti prostora, da je prevzem desne predvsem pa sredine možen. Trenutno za takega liderja ali več liderjev skupaj ,na desnici ni prostora.
mak
Vsebina clanka me ne preseneca. Ze dolgo je jasno, da se NSI pripravlja na sodelovanje v prihodnji, spet levi vladi. Mlade moci v NSI hocejo ministrske polozaje ... V luci tega cilja postane razumljiva njihova udvorljivost do kucanistov in napadalnost do Janse.
O kaki nacelnosti tu ne moremo govoriti, le o "pragmatizmu". Kaksno zvezo ima to s krscanstvom?
Stane Taskov
Še čisto vse desne stranke, ki so taktično vstopile v levo vlado, so doživele katastrofo na volitvah: SDS 1992 komaj v parlament, SKD 1996 in potem še enkrat2000 globok padec, isto SLS 2000. SKD kot stranke ni več , SLS je izvenparlamentarna stranka na smrtni postelji.
Povsem napačno so identificirani glavni zaviralci sprememb. To je levica v celoti. Ne samo ZL in DeSUS, tudi SD in SMC. Famozna tuja investiocija Magna je polomija že vnaprej: degradiranje okolja, ki si ga plačujemo sami.
Strategija desnice mora biti prenehati medsebojne prepire in prepričljiv odgovor na hude izzive, od migrantskega naprej. Levica igra za Slovenijo zelo nevarno igro in sodelovanje z njimi je samomor. Se ni nihče nič naučil iz taktične kolarobacije z nacionalSOCIALISTI med drugo svetovno vojno?
Alojzij Pezdir
Desnosredinske stranke, ki izhajajo iz strank Demosa oz. nikoli uresničene "slovenske pomladi" ter ki pomenijo edino možnost demokratične diskontinuitete z vladavino totalitarnega partijskega enoumja, nenehno maskiranega v podobe novih in novih "levih" ali "liberalnih" strank ter frakcij iz istih ideoloških in političnih ter kapitalskih korenin, bi se morale pred bližnjimi državnozborskimi volitvami notranje takoj in nemudoma temeljito demokratizirati, reorganizirati in vodstveno pomladiti ter prenoviti, da bi lahko prepričljivo in privlačno zastavile skupne strateške cilje in razvojne prioritete države ter na tej osnovi demokratično izdelale tudi skupni volilni program desnosredinske koalicije z ustrezno pomlajenimi in prepričljivimi kandidatnimi listami.
Samo ob notranji demokratični programski in vodstveni prenovi posameznih strank desne sredine ter na tej osnovi usklajeni skupni volilni strategiji in taktiki pravočasno obliovane desnosredinske predvolilne koalicije bodo možne in verjetne opaznejše spremembe na boljše v smislu bistveno povečane podpore večkrat razočaranega in apatičnega "desnega" volilnega telesa ter tudi v smislu opaznejšega spoštovanja volilnih tekmecev in volivcev z leve sfere volilnega telesa.
Ob ohranjanju sedanje neenotnosti med SDS, NSi, SLS in novimi strankami z desne sredine ali celo ob nadaljnjem poglabljanju razlik med strankarskimi prvaki in vodstvi strank ter ob trmoglavem samostojnem nastopanju na volitvah po načelu "Vsi proti vsem!", bo volilna udeležba le še nižja, delež desno sredinskih strank v parlamentu pa vse zanemarljivejši. Že zdaj ne dosegajo desnosredinske stranke niti tretjine poslancev DZ, kar pomeni, da lahko levosredinska vladajoča večina poljubno spreminja tudi zakone, ki terjajo ustavno dvotretjinsko večino. Od tod do povsem nenadzirane "diktature" ustavne večine v DZ pa je komaj še korak.
Če aktualna vodstva desnosredinskih strank niso sposobna, pripravljena ali voljna začeti nujnega procesa koalicijskega povezovanja in poenotenja ob skupnih strateških političnih ciljih desne sredine in če jih k temu ne silijo niti članstva v teh strankah, potem ostaja kot poslednje upanje potencialnih volivcev le še iskanje možnosti "levo-" in "desno-" sredinskih povezav, npr. v smeri za zdaj le teoretično možne t. i. velike povolilne koalicije (SD/SMC - SDS, ali SD/SMC - NSi). Seveda bi bila taka "velika" koalicija največjih strank z obeh polov volilnega telesa mogoča le pod pogojem, če si ne bi prvaki teh strank v predvolilnem obdobju zmetali "v fris" toliko žaljivk, zmerljivk in lažnih obtožb, da povolilna pogajanja med užaljenimi in ponižanimi potencialnimi političnimi partnerji sploh ne bi bila verjetna in mogoča.
Čas bi že bil, da bi se vodstva desnosredinskih strank iz zaporedoma ponovljenih volilnih porazov že kaj naučila ter da bi se naslednjih volitev strateško in taktično lotila na bistveno nov in temeljito premišljen način, z najboljšimi možnimi nosilnimi protagonisti in predvsem z novo politično energijo in prepričljivostjo.
helena_3
Se strinjam s tem komentarjem. Žal pa zaenkrat neizvedljivo. Glede na kratek čas do državnozborskih volitev bi moral biti proces že blizu zadnje faze, pa se še začel ni. Zagledanost v svoj prav in ego je prevelik.
frenk64
SMC ne bo ohranila polovice moči.
Prvič, ker Miro ni politični talente. Sam poglejte, kakšne neumnosti počne okoli okoli sirskega brivca.
Drugič, ker ga omrežje z novim-novim-novim obrazom zlahka zavrže.
Tretjič, ker so ga izvolili volilci, ki so dokazano najmanj zvesti.
Če bo šlo tako naprej, se bo na koncu moral kot kaka AlenkaB boriti za 4+.
PS. Je Moederndorfer še v SMC?
ALBIN TROBEC
Gospod Podgoršek, vaš članek je nedostojna ponudba volilcem Pomladnih strank. Taktično sodelovanje v rdeči vladi za zmago 2020 ?? Naj zavržemo vse na čemer temelji Slovenska država, vrednote, tradicijo, moralo in samospoštovanje?? Razmislite še enkrat.
samotar
desnica bi moral stopiti skupaj. Tako pa ima ena strranka močnega vsevednega liderja, ki vse ve in je za levico vse kriv. Levico kljub razlikam to desnosredinsko razdeljenost izkorišča na način da jim pobere neodločene glasove. Janšev poziv, k neudeležbi precedniških volitev bo njegov lastni bumerng. Le zakaj bi šel na volitve če še ON ne verjame v državo katero zastopa.
Namesto da bi jih pozval, šel na domoljublje, voliti je pravica in dolžnost državljan je razvrednostil volitve. Pa kaj potem če sta dva leva, pa dejte neveljavne glasovnice če se ne strinjate z nobenim. Ne pa ne iti.
Kugy
Janša med strice iz ozadja. Bomo imeli pa se tam leve in desne ha,ha,ha
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.