Če boste stanovanje oddajali prek države: osnova za davek -50% , če sami: brez ugodnosti

Foto: gov.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Ministrstvo za okolje in prostor je pred dvema tednoma v javno obravnavo posredovalo predloge sprememb stanovanjskega zakona. Z njimi želi vlada med drugim spodbuditi gradnjo neprofitnih stanovanj in omogočiti njihovo dostopnost zlasti mladim družinam. K temu so se stranke sedanje koalicije zavezale tudi v koalicijski pogodbi.


Predlog sprememb zakona (javna obravnava se izteče 20. avgusta) je že doživel nekaj javnih odmevov. Največ zanimanja je vzbudila ideja o javni najemniški agenciji, s katero bi država oddajala v najem zasebna stanovanja.


Na Domovini smo pripravili pregled ključnih ukrepov, ki bodo regulirali področje neprofitnih stanovanj, v komentarju uredništva pa pretresli, ali gre res za korenite reforme ali pa bolj za manjše, najbolj nujne ukrepe.



Stanje - javnih najemnih stanovanj občutno premalo


Po oceni vlade se v Sloveniji trenutno srečujemo z občutnim pomanjkanjem neprofotnih stanovanj - bilo naj bi jih okoli 10.000 premalo.


Ključni težavi vlada vidi v tem, da je (1) interesa za neprofitno gradnjo premalo in (2) da je preveč nenaseljenih stanovanj, ki jih zasebni lastniki ne oddajo v najem. Vlada v sklicevanju na statistične podatke ocenjuje, da je delež slednjih okoli 20%. (Slovenija je tudi sicer znana po velikem deležu stanovanj v zasebni lasti.)



Ukrep 1a - Zvišanje najemnine v neprofitnih stanovanjih


Da bi pospešili interes za gradnjo nepfrofitnih stanovanj, vlada predlaga dvig najemnine v neprofitnih stanovanjih.


Vrednost točke za določitev vrednosti stanovanja in posledično višine neprofitne najemnine se namreč ni spreminjala vse od leta 2007, ko smo prevzeli evro.


Neprofitne najemnine so tako realno padale, do te mere, da lastniki z njimi ne morejo več pokrivati stanovanjskih stroškov. Vlada navaja, da je stanje tako pereče, da stanovanjski skladi in občine zato neprofitna najemna stanovanja prodajajo, interesa za nove gradnje pa ni.


Točka za določitev vrednosti neprofitnih stanovanj, ki bo posledično vplivala na dvig najemnin, se v vladnem predlogu dviga z 2,63 EUR na 3,50 EUR (za 33%). Dvig odraža revalorizacijo od leta 2017.  Za dvig je predvideno triletno prehodno obdobje.


Novost pri neprofitnih najemninah je tudi v vladnem predlogu, da bi bila višina odvisna od lokacije nepremičnine (za največ  x 1,3 glede na osnovo).



Ukrep 1b - Dvig cenzusa za prejem socialne pomoči v obliki subvencije najemnine


Dvig neprofitne najemnine v treh letih za 33% ne pomeni, da bodo vsi najemniki javnih neprofitnih stanovanj plačevali toliko več. Toliko se bo najemnina povečala tistim najemnikom, ki tudi po novem ne bodo upravičeno do socialne pomoči v obliki subvencije najemnine.


Za prejemnike te socialne pomoči vlada predvideva dvig cenzusa za prejem te pomoči, tako da bo za njih dvig najemnine manjši.


Primer za štiričlansko družino, ki ima v najemu 65 m2 veliko stanovanje. Za tiste z najnižjimi dohodki strošek najema ostane isti, saj se poveča subvencija. Za ostale se poveča znesek najema do največ 33%, pač glede na ugotovljeni dohodek gospodinjstva.



Ukrep 2 - Vzpostavitev javne najemniške službe


Vlada namerava vzpostaviti javno najemniško službo. To pomeni, da bo država od zasebnih lastnikov najemala stanovanja (za vsaj tri leta) in jih v njihovem imenu oddajala po neprofitni najemnini.


Država naj bi s tem lastnike razbremenila poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, skrbela pa bo tudi za vzdrževanje teh stanovanj.


Javna najemniška služba se ne bo financirala iz najemnin, ampak bo za njeno delovanje skrbela država. Predvideni strošek za državni proračun - leta 2021 okoli 1.000.000 EUR, od leta 2024 dalje okoli 4.000.000 EUR letno.


Če bo zasebni lastnik prepustil oddajanje stanovanja državi, bo plačal tudi manjši davek od oddajanje premoženja v najem - davčna osnova se mu bo zmanjšala za 50%.



Ukrep 3 - Lažje zadolževanje


Državni stanovanjski sklad in občinski stanovanjski skladi bodo imeli možnost višjega zadolževanja, kar naj bi pospešilo začetno investiranje v gradnjo novih neprofitnih stanovanj.



Ukrep 4 - Občinam se omeji razpolaganje z zazidljivimi zemljišči


Če bodo občine prodajale svoje zazidljivo zemljišče, ki bo po prostorskih načrtih namenjeno za gradnjo večstanovanjskih stavb, bo prodaja omejena oziroma regulirana.


Predkupno pravico bodo imeli v naslednjem vrstnem redu: občinski stanovanjski sklad, državni stanovanjski sklad, neprofitna stanovanjska organizacija, ki deluje na območju občine.



Predlog sprememb poleg problematike javnih neprofitnih stanovanj ureja še nekatera druga področja.


Pomembne spremembe prinaša pri upravljanju večstanovanjskih stavb - učinkovitejše upravljanje, zlasti skupnih delov večstanovanjskih stavb, manj zahtevno pridobovanje soglasij za obnove, kjer je potrebno gradbeno dovoljenje, boljši inšpekcijski nadzor nad upravniki.


Predlog sprememb predvideva tudi krajše odpovedne roke tako za najemodajalca kot za najemnika ter krajše roke za izselitev po odločbi sodišča.




KOMENTAR: Uredništvo
Država v ne najboljši reformni kondiciji - a upanje ostaja
Predlogi sprememb stanovanjskega zakona, ki jih imamo v višku poletja v javni razpravi, kažejo, da je slovenska država po letih zastojev in velike časovne prevlade protiefornih vlad nad vladami, naklonjenimi reformam, pristala v ne najbolj zgledni reformni kondiciji. Če pogledamo tisti del predlogov, ki urejajo področje javnih neprofitnih stanovanj - predlagane spremembe bodo gotovo v določeni meri izboljšale dostopnost stanovanj ranljivim skupinam (med njimi tudi mladim družinam). A gre bolj za reševanje zatečenega stanja in gašenje najnujnejših problemov, kot za kako pogumno vizijo, s katero bi država resnično pomagala k večji dostopnosti stanovanj oziroma ustvarila okolje, v katerem bodo državljani imeli možnosti pridobiti primerno stanovanje (78. člen ustave). Gotovo je področje javnih neprofitnih stanovanj kolos, ki ga ni lahko premikati. Že samo dejstvo, da ni bilo od leta 2007 do danes (13 let!) ne birokratske energije ne politične volje za preprosto uskladitev točke, na podlagi katere se izračunava neprofitna najemnina, kaže na vse tegobe, paradokse in zablode tovrstnega planskega pristopa. Zato bi se bolj kot s tem kolosom veljalo ukvarjati s širšo sliko in sprejemati pogumne predloge in odločitve, ki bi namesto poglabljanja odvisnosti ljudi od pomoči države stavile na svobodo, delavnost in podjetnost ljudi, ki zmorejo sami narediti precej več kot država naredi zanje. Pri stanovanjski politiki bi zato bili potrebni pogumni rezi za debirokratizacijo in pocenitev postopkov gradnje, za sprostitev omejitev pogojev za gradnjo in umeščanja v prostor, zlasti na podeželju, in pa za ustrezno davčno politiki (manjši davčni primež za tiste, ki stanovanja oddajajo v najem, in obdavčitev stanovanj, ki se ne oddajajo). Osnutek novega gradbenega zakona, ki ga je taisto ministrstvo (za okolje in prostor) poslalo v javno obravnavo le nekaj dni za predlogi sprememb stanovanjskega zakona, je pomemben korak v tej smeri. (Kot so, kar je traba priznati, pomembni členi sprememb stanovanjskega zakona, ki debirokratizirajo postopke obnove v večstanovanjskih stavbah ali olajšujejo tegobe najemodajalcev pri zapletih z najemniki.) Potrebni pa bodo še drugi. Samo upamo lahko, da bo sedanja vlada imela dovolj vizije, moči za spoprijemanje z okostenelimi birokratskimi strukturami, in tudi javne podpore za smele korake. Podporo konservativnejšega (in tudi sredinskega) dela javnosti bo vlada dobila, če si bo reformno kondicijo krepila in si prizadevala še za en njen stranski produkt - vitko državo. Njeni pristaši z nekaterimi rešitvami sprememb stanovanjskega zakona prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, recimo z idejo, da bi država gospodarila z zasebnimi stanovanji in plačevala državne uradnike, da bodo to počeli, namesto, da bi ustvarila okolje, v katerem bi zasebni lastniki stanovanj lažje in učinkoviteje, bodisi sami bodisi prek zasebnih posrednikov, s temi stanovanji na trgu gospodarili sami. Višek zgrešene logike pa je prav gotovo 50% piškotek pri zmanjšanju davčne osnove, ki ga vlada ponuja lastnikom zasebnih stanovanj, če bodo prenesli poslovanje nanjo, s čimer bi država sesuvala trg, namesto da bi ga krepila. Naj bodo ti odzivi v javni razpravi v špici poletja priložnost, da se odgovorni odločevalci še enkrat vprašajo, ali zares želijo novo vino v novih mehovih ali ga bodo točili v stare. In za nas pripravijo maksimalno možno reformno jesen - jo dovolj ogroža že bližina izteka mandata, zato ni potrebe, da bi jo klestili tudi sami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike