Če bo v vladi Levica, znižanja davkov ne bo. Za vas imajo sporočilo: utihnite, prosim!

(fotografija je simbolna, vir: Stock photos)

Spoznanje, da smo Slovenci preveč obdavčeni, kar duši naš napredek, ni več domena zgolj desnosredinskih strank, temveč se tega vse bolj zavedajo tudi politiki levih nazorov.

V SD, kjer so se v preteklosti ukvarjali z dvigovanjem dohodninskih stopenj, sedaj pravijo, da je predvsem srednji sloj treba davčno razbremeniti. Podobno meni tudi predsednik republike iz njenih vrst, Borut Pahor, ki je o tem spregovoril na prvomajskem srečanju na Šmohorju.

A na takšen vse širši družbeni konsenz, ki ga Pahor imenuje “nov družbeni dogovor”, sta se v javnem pismu ogorčeno odzvala sveža poslanska kandidata Levice, nekdanja sindikalista Goran Lukić in Milan Utroša. Pahorju in njegovim očitata “socialno demokratsko predajo liberalizmu” pod pretvezo propadle tretje poti”

Sama zniževanju davkov in povečanje fleksibilnosti trga dela odločno nasprotujeta, Od Pahorja in ostalih, ki podobno razmišljajo, pa zahtevata: “utihnite, prosim!”.

Na Domovini smo podrobneje pogledali njune argumente.

“Če bi ohranili davke na zdajšnji ravni ali jih celo nekoliko znižali, če bi sindikati privolili v večjo prožnost trga dela in če bi se delodajalci obvezali, da bodo hitreje in lažje zaposlovali delavce, zlasti mlade, bi na široko odprli vrata v tisto prihodnost, ki si jo želi večina Slovencev.”

S temi besedami je Borut Pahor dodorba razhudil sveže pečena politika Levice iz sindikalnih vrst – upokojenega sindikalista Milana Utrošo in predsednika Delavske svetovalnice Gorana Lukića, ki sta dobila priložnost, da svojo jezo streseta v medijih.

Najprej sta Pahorju očitala zavzemanje za “malo delo”, ki po njuno generira revščino, nato pa nadaljevala z davki.

“Kaj če bi ohranili davke na zdajšnji ravni ali jih celo nekoliko znižali, pravite?? Davek na dobiček podjetij je nižji kot povprečno v EU. Z  davki  na  kapital  zberemo  polovico manj od povprečja EU. Premoženje velike vrednosti  je obdavčeno enako kot hiše in stanovanja, zato z davki na premoženje zberemo le 0,6 % BDP (povprečje EU je 2,6 %).”

Komentar Domovine: Davek na dobiček, oziroma “davek od dohodka pravnih oseb”, kot se dejansko imenuje, je v Sloveniji 19 % in je res malenkost nižji od povprečja EU. Osem držav znotraj zveze ima še nižjo obdavčitev dobičkov, tri pa enako – Češka, Poljska in Velika Britanija.

Prav tako drži, da imamo Slovenci nizko obdavčitev premoženja, med petimi najnižjimi v EU.

Slovenci narod velikih lastniških družinskih hiš in vikendic

Pri iskanju odgovora na vprašanje, zakaj je obdavčitev premoženja v pri nas razmeroma nizka, je potrebno razumeti slovenske specifičnosti. Razlog je predvsem v tem, da smo v vrhu EU po lastniških hišah in stanovanjih, obenem pa imamo ob Romuniji in Hrvaški največji delež enostanovanjskih hiš v EU, kar je posledica prakse zidanja družinskih domov za več generacij v časih socializma.

Davek na nepremičnine, ki ga različne vlade po eni strani že tako dolgo skušajo uvesti, po drugi pa se ga otepajo kot vročega kostanja, bi torej v največji meri udaril srednji in tudi nižji sloj prebivalstva. Ta predvsem na podeželju živi v tovrstnih objektih, obenem pa poseduje še več drugih – vikendov, zidanic, kozolcevm lop in drugih gospodarskih objektov, ki so nekoč bili del kmetijskih gospodarstev in zdaj niso več v funkciji.

Zavzemanje Levice za višjo obdavčitev premoženja torej v veliki meri ne udari bogatašev, temveč zaradi slovenskih specifik predvsem ljudi na podeželju s povprečnimi ali nižjimi prihodki v podedovanih hišah in kmetijskih gospodarstvih ter z vse manj obdelovanimi kmetijskimi zemljišči.

Kakorkoli, navedeni davčni področji sta edini izjemi, kjer je Slovenija podpovprečna. Vsepovsod drugje smo Slovenci nadpovprečno obdavčeni, oziroma celo v vrhu obdavčitev.

Močno nadpovprečno imamo denimo obdavčeno potrošnjo. DDV je višji samo v desetih državah EU, imamo tretje najvišje okoljske davke in najvišje davke na energijo v celotni EU (predvsem zaradi najvišje obdavčenih pogonskih goriv v Evropi).

Predvsem pa, kot smo na Domovini že analizirali, so delavske plače med najvišje obdavčenimi na svetu. Samo devet od 34 držav OECD ima višje obremenjene plače, pri obremenitvi plač srednjega in višjega sloja smo še bližje vrhu. Plačujemo četrto najvišje socialne prispevke v OECD.

Manipulacija z “delodajalci plačujejo pol nižje prispevke od delavcev”

Od tod verjetno tudi naslednji zapisan stavek poslanskih kandidatov Levice:

“Delodajalci vplačujejo za pol nižje socialne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot delavci.”

Komentar Domovine: Zgornji stavek je seveda prozorna manipulacija. Nanjo je, potem ko je obema Levičarjema na Twitterju pritrdil znani Zaresovec Gregor Golobič, opozoril ekonomist dr. Jože P. Damijan:

Seveda tako (bruto) delež prispevkov delavcev plačajo delodajalci kot tudi “svoj” (bruto bruto) delež. Tabela, ki jo izpostavlja Golobič, dokazuje zgolj nadpovprečno slovensko davčno obremenitev dela ter namerno zavajanje v Lukićevem in Utroševem pismu.

Še ena manipulacija: “davčno darilo bogatim”

Poslanska kandidata Levice sta si pri očitkih Pahorju privoščila še eno manipulacijo. Zapisala sta:

“Dve davčni reformi iz 2015 in 2016 so najbolje plačanim v Sloveniji podelila 72 milijonov evrov vredno davčno darilo.”

Komentar Domovine: Pri tem sta ciljala na Mramorjevo “mini davčno reformo”, ki je leta 2016 takratni 3. dohodninski razred, ki je bil do takrat obdavčen 41 %, razdelila na dva nova: enega s 34 odstotno in drugega z 39 odstotno obdavčitvijo.

Kot smo v podrobni analizi prikazali na Domovini, je s tem Mramor davčno razbremenil okrog 8 % Slovencev z bruto plačo med 3.700 in 5.300 evri bruto, s čemer so jim je NETO plača izpod dveh tisočakov popravila med 2 in 3 tisočake.

A to so plače višjega srednjega sloja, nikakor pa ne najbolje plačanih v Sloveniji, katerih dohodninska obremenitev še vedno ostaja 50 % in se začne pri slabih 6 tisočakih bruto dohodkov mesečno.

Prožnost trga dela je po Lukićevo in Utroševo še prevelika

V nadaljevanju svojega pisma Lukić in Utroša zavajata še s “prožnostjo trga dela”, za katero pravita, da je v Sloveniji v resnici še prevelika.

Komentar Domovine: Zaradi (pre)obsežnosti članka in dejstva, da smo to področje na Domovini analizirali že velikokrat, se tokrat ne bomo spuščali v podrobnosti.

Navajamo zgolj povezavo do člankov in primerjalno statistiko iz poročila Svetovnega gospodarskega foruma o globalni konkurenčnosti. Ta izpostavlja, da je v Sloveniji restriktivna regulacija delovne zakonodaje takoj za državno birokracijo drugi največji problem našega poslovnega okolja.

Primerjalno pa še navaja, da je Slovenija po učinkovitosti trga dela na 82. mestu med 136. analiziranimi svetovnimi državami, po stimulaciji davčnega sistema za delo pa celo predzadnja med vsemi.

3 komentarji

  1. Glede na to, da so “mesečni” poslanci parlamentarne Levice edini glasovali proti poročilu Logarjeve parlamentarne komisije o bančnem “ropu stoletja”, so se sami javno in odločno in demonstrativno postavili na stran kriminaliziranih “banksterjev” in vseh drugih, ki že vse od osamosvojitve dalje ropajo in “prihvatizirajo” denar davkoplačevalcev iz podjetij in finančnih ustanov v državni lasti na svoje bančne račune v davčnih oazah.
    S to svojo javno podporo največjim krivcem za mizeren socialni položaj večine delojemalcev, upokojencev in brezposelnih v slovenski državi so poslanci skrajno leve Mesečeve Levice zgovorno pokazali in dokazali, da je njihovo sporadično zavzemanje za višje socialne prejemke najbolj odrinjenih od državnih prihodkov zgolj burleskna populistična maska, s katero skušajo pred najbolj naivnimi volivci prikrivati svojo evidentno in resnično podporo najbolj pohlepnim in zločinskim pripadnikom zajedalskega politično-kriminalnega podzemlja “globoke države”, ki skuša z vsemi sredstvi oblasti in medijske propagande ohranjati “status quo”, v katerem je oblastni “eliti” omogočeno trajno in nekontrolirano prečrpavati sredstva davkoplačevalcev iz bank in gospodarskih družb v državni lasti ter iz ustanov javnega sektorja, še posebej iz javnega zdravstva in javnega šolstva, na zasebne račune v davčne oaze.

  2. Oblastni eliti je mogoče ustaviti prečrpavanje sredstev davkoplačevalcev iz javnih bank, gospodarskih družb v državni lasti in javnega sektorja le z dramatično spremembo sistema upravljanja z javnim denarjem.
    V volilni kampaniji je siver medlo a vendarle to ponujala le SLS, ki je delno povzela program ZZP, ki že 20 let zagovarja decentralizacijo in deregulacijo po Švicarskem modelu, ki uspešno deluje že preko 100 let.
    Zakaj je ta ideja bila popolnoma prezrta vedo ti, ki si ta sredstva sedaj prilaščajo na točna tak način kot je napisal avtor -stranke in pristojni.

Komentiraj