CDU (pre)pozno začela resno predvolilno kampanjo

Vir foto: Twitter CDU

Šele pred tednom dni se je nemška Krščanska demokratska zveza (CDU) odločila za resno predvolilno kampanjo in po tihem predala boj za kanclersko mesto. Čeprav najnovejše javnomnenjske ankete kažejo, da se je padec podpore CDU morda vendarle ustavil, pa je podpora krščansko-demokratskemu taboru še vedno na zgodovinsko nizki ravni.

Vodja CDU, Armin Laschet mora sedaj storiti vse, da bi stranka v zadnjih dveh tednih pred parlamentarnimi volitvami ujela Socialdemokratsko stranko (SPD), kar se sedaj mnogim analitikom zdi nemogoče. CDU zdaj fokusira svojo predvolilno kampanjo na ostre kritike levo-levih tendenc SPD in na tih umik svojega kanclerskega kandidata Lascheta iz soja žarometov.

Kdo se boji rdečega moža?

V zadnjih dneh se zdi, da je glavni načrt CDU za prepričljivo zmago na volitvah postalo povečevanje strahu pred vlado, ki bi jo vodila SPD. Pred kratkim je Laschet v televizijskem predvolilnem soočenju neposredno vprašal kanclerskega kandidata SPD Olafa Scholza, ali je v novi vladi pripravljen sodelovati s skrajno levo stranko Levica (Die Linke). Ta je ostal modro tiho, saj dobro ve, da odprta možnost koalicije z Levico predstavlja skriti adut v rokavu pri pokru povolilnih pogajanj z liberalci Svobodne nemške stranke (FDP).

Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.

Posledično je CDU ugotovila, da je našla primeren napadalni argument za pridobivanje izgubljenih volivcev. Brez dvoma je zaradi tega nekaj dni kasneje generalni sekretar CDU Paul Ziemzak posvaril javnost, da bo Nemčija pod vodstvom Scholza uničila Evropsko unijo s svojim socialnim programom. Scholz je namreč nekaj dni prej predstavil svoj načrt, ki bi začel dolgoročen proces integracije in standardizacije raznolikih socialnih sistemov znotraj EU. Ziemzak je opozoril, da bi pod tem načrtom nemški delavci morali plačevati socialne transferje »vzhodnjakom«.

Alarm, ki ga je sprožila Laschetova kampanja, je doslej pokazal bolj malo pozitivnih rezultatov. Še posebej zato, ker vse bolj kaže, da piha na dušo predvsem liberalnim volivcem, ki so bili doslej naravno šteti v desni tabor nemškega političnega prostora. Večina analitikov meni, da so zadnji premiki verjetno premajhni, da bi CDU lahko do volitev dohitela SPD.

Večina analitikov meni, da so zadnji premiki verjetno premajhni, da bi CDU lahko do volitev dohitela SPD.

Pesimizem v vrstah CDU

Morda se je ravno zato mnogo podpornikov, volivcev, in članov CDU začelo spraševati, ali je zmaga sploh še dosegljiva. Revija Economist poroča, da iz vse Nemčije prihajajo novice, da se članstvo CDU ne trudi več z resno predvolilno kampanjo. Nekateri strankini aktivisti naj bi celo zavračali lepljenje strankarskih plakatov z obrazom nepriljubljenega vodje stranke. Na Bavarskem je sestrska stranka CSU osredotočila svojo kampanjo okoli svojega veliko bolj priljubljenega deželnega  šefa Markusa Söderja. A tudi na Bavarskem se poznajo posledice Laschetove slabe kampanje, saj so v zadnji javnomnenjski anketi agencije Infratest CSU izmerili  le še 28 % podporo, kar je zgodovinsko nizka raven za stranko, ki običajno lahko dosega vsaj 38 % volivcev.

Obup volivcev CDU je lahko celo usoden za stranko, saj obstaja možnost, da se njena demoralizirana volilna baza na dan volitev sploh ne bo prikazala na voliščih. Stranka sicer poizkuša svojega voditelja po tihem umakniti iz neposrednega medijskega zanimanja, in je zaradi tega predstavila novo ekipo za kampanjo, v kateri je tudi Friederich Merz, ki je v januarskem boju za vodstvo CDU ostal drugi in je znan po svojih bolj konservativnih stališčih. Kljub temu ima stranka še veliko dela, če želi po 26. septembru ostati v zvezni vladi.

Kakšne koalicije so možne?

Edina dobra novica za krščansko-demokratski tabor je, da ima SPD kljub dobrim rezultatom še vedno samo 25 % podporo, kar pomeni, da je podpora glavnim strankam veliko bolj razdeljena kot po navadi. Pravzaprav imajo tako zeleni kot liberalci nepričakovano visoko javnomnenjsko podporo glede na njihove prejšnje rezultate. V zadnji anketi javnomnenjske agencije Kantar imajo zeleni 17 % in liberalci 12 % podporo. Iz tega vidika je torej pomembno le, kdo bo prišel prvi na cilj, saj bo ne glede na rezultat zmagovalec volitev imel težko delo pri sestavljanju nove vladne koalicije.

Trenutno sta v fokusu zanimanja dve najbolj verjetni koaliciji: Semafor in Jamajka. Obe sta dobili ime po tradicionalnih barvah strank, ki ju sestavljajo. Če bo, kot do sedaj kažejo javnomnenjske ankete, zmaga šla v roke SPD in njenega kandidata Scholza, bo Nemčijo zelo verjetno vodila Semafor koalicija, sestavljena iz socialdemokratov (rdeča), liberalcev (rumena), in zelenih (zelena). Liberalci imajo sicer pomisleke glede sodelovanja z zelenimi, vendar se je Scholz kot finančni minister izkazal kot sposoben in fiskalno previden, kar je prejelo precej pohval s strani liberalcev. V takšni koaliciji bi finančno ministrstvo zelo verjetno prišlo v roke liberalcev, medtem ko bi zeleni prevzeli okoljski resor, verjetno pa tudi ministrstvo za zunanje zadeve, ki so ga nekoč že imeli.

Če Laschetu uspe v zadnjem trenutku preobrniti trende in prevzeti vsaj minimalno vodstvo na volitvah, bo CDU imela na voljo samo eno resno možno koalicijo, Jamajko. Sestavljena bi bila iz krščanskih demokratov (črna), liberalcev (rumena), in zelenih (zelena), kot zastava Jamajke. Sicer je treba omeniti, da bi za takšno koalicijo CDU in FDP morale veliko popustiti Zelenim, saj bi Jamajka brez resnih koncesij pomenila političen samomor za Zelene.

Če Laschetu uspe v zadnjem trenutku preobrniti trende in prevzeti vsaj minimalno vodstvo na volitvah, bo CDU imela na voljo samo eno resno možno koalicijo, Jamajko.

V skrajnem primeru so možne še tri koalicije: Nemčija, Velika koalicija, in Rdeča-rdeča-zelena. Slednjo smo že omenili kot nepričakovano, a če pogajanja ne bodo uspela, bo ta nelagodna koalicija med socialdemokrati, komunisti, in zelenimi ostala Sholzu kot ultima ratio (zadnja možnost). Ponovitve Velike koalicije se sicer nihče ne veseli, a če bo imela na koncu dovolj mandatov, bo tudi ta ostala kot možnost. V primeru če Velika koalicija ne bi imela dovoljšne podpore, bi se lahko tej koaliciji pridružili še liberalci, kar bi barvno ponazorilo zastavo Nemčije.

Ne glede na to kakšna koalicija bo nastala na Nemškem, pa je nemško pred in povolilno dogajanje poučno za nas Slovence in za naše politične stranke. V nemškem političnem prostoru je med strankami in v javnosti govora o vseh možnih in pestrih koalicijah, medtem ko se pri nas vedno bolj poskušamo ideološko deliti in izogibati. Res je, da Nemčija večinoma zavrača koalicijo s skrajno desnico in levico, a pri nas nekateri zavržejo stranke le zato, ker so (bile) del Janševe vlade.

7 komentarjev

  1. Žal je frau Angela glavni obraz globalizma in s tem propada vrednot tradicionalizma in lokalnosti.
    Gospodarsko cvetoča dežela, ki pa uničuje avtohton narod…

    Sem kristjan, ponosen volilec krščanskih demokratov,
    ampak tole Angelino paktiranje s trdim kapitalom mi pa pušča šopek pelinovih listov med zobmi!

    Če so še kadrovsko za******, naj jih pa nmal katarza pošlata!
    Naj bo naložba za naprej.

    • Lepa Aleksa – Laschet je slabe izbira, po internih sondažah sami volivci preferirajo Markusa Söderja iz CSU. močnejši od Lascheta bi bil tudi bolj konservativni Friedrich Merz iz CDU-ja. Če bo Laschet vsaj preprečil padec pod 20% in na volitvah častno nastopilm bo to po vsem skupaj uspeh.
      Po volitvah pričakujem krepitev Merz-Söderjeve linije, sploh CSU bi lahko imela večji vpliv znotraj CDU/CSU koalicije. Bivša Merkel linija t.j. Laschet/Kramp-Karrenbauer bo izgubila. Ostalih nemških konservativnih politikov ne poznam, se bo pa morala CDU/CSU pozicionirati. Navsezadnje je na desni prepustila preveč prostora AfD-ju že pred leti.

Komentiraj