Časnik: Tri velike kuge antične dobe in kaj se lahko iz njih naučimo

Uredništvo
2
Vir foto: www.sott.net

Epidemija covid 19 ni prva epidemija v svetovnem merilu. Kaj ima skupnega z epidemijami iz antike? Koliko so k širjenju bolezni pripomogle podnebne spremembe, trgovske poti, premiki vojske in družbene razmere v Rimskem imperiju?

Kaj je pripomoglo k vzponu in padcu imperija in v čem so razmere podobne današnjim? Odgovore na ta in še druga podobna vprašanja na portalu Časnik odkriva avtorica Verena Vidrih Perko.

2 KOMENTARJI

  1. Odličen povzetek v članku: ”Po treznem premisleku lahko sklenemo, da so mikrobi vsake vrste presneto nevarna stvar, kar dokazuje število umrlih zaradi te ali one kužne bolezni. Ni se jim mogoče izogniti, ker so praprebivalci Zemlje. Preventiva je boljša kot kurativa, ta pa vključuje skrb za dobro telesno odpornost, kar v naših časih pomeni zdrav način prehranjevanja, dobre gibalne navade in skrb za tiste, ki živijo slabše. Najpomembnejše pa je hkrati tudi najtežja naloga. Nanaša se na posameznika in celotno človeštvo: ustaviti neskončen pohlep po dobičku, ki žene v izkoriščanje okolja do nevzdržnosti, še preden nas bodo kužne bolezni, torej mikrobi »disciplinirali« in »prisilili« v spoštljivo sožitje s seboj in z naravo.

    Od vsega se je najbolj bati, DA BOMO V EPIDEMIOLOŠKI stiski ZAMENJALI CILJ ZA SREDSTVO in se, namesto da bi se posvetili kakovosti skupnega življenja, do smrti izčrpali v boju proti njegovi temeljni lastnosti. Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste bi nas morala mnogo bolj kot dolžina SKRBETI SMISEL KAKOVOSTI ŽIVLJENJA (skupnega) življenja.”
    Dodajam včasih nerazumno podaljševanja življenja ostarelim bolnim in onemoglim ni samo
    izraz visoke stopnje humanosti ampak predvsem interesov Farmacije, ta skupina je namreč navečji porabnik zdravil in baza za kovanje dovbičkov.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime