Casa Pound, fašisti tretjega tisočletja: poveličujejo Che Guevaro, program pa imajo skoraj enak slovenski Levici

POSLUŠAJ ČLANEK
Casa pound je gibanje, ki je preraslo v stranko, za katero povprečni Slovenec do nedavnega sploh ni vedel. Šele s shodom, ki so ga imeli prejšnjo nedeljo v Trstu, so vzbudili ogromno zanimanje slovenskih medijev, politikov in posledično slovenske javnosti.

Označujejo ga kot skrajno desno gibanje in mu očitajo fašistične vrednote, česar sami kaj prida niti ne tajijo. Od ustanovitve leta 2003 so v Italiji večkrat razburili s ksenofobnimi stališči, naperjenimi predvsem proti migrantom in Judom.

Zanimivo pa je, da ima ta skrajna desnica mnogo skupnega z drugo skrajnostjo pri nas, slovensko stranko Levica. Na svojih shodih denimo z zastavami in simboli poveličujejo Che Guevaro ter druge levičarske junake, so glasni nasprotniki ZDA, zagovorniki porok istospolnih parov, nacionalizacije bank in koncepta močne socialne države. 

Casa Pound Italia je ime dobila po ameriškem pesniku Ezri Poundu, ki je v svojih pesmih govoril o antisemitizmu ter kritiziral marksizem in kapitalizem. Od ustanovitve do danes je v njej delovalo približno 6000 članov. Na volitvah leta 2013 je prejela nekaj več kot 88.000 glasov, leta 2018 pa že 570.000. Najmočnejši so zagotovo v deželi Lazio, torej v Rimu in okolici.

Že sami začetki gibanja, ki je nato preraslo v stranko, so bili neverjetno podobni metodam slovenskih levičarjev. Združevati so se denimo začeli tako, da so kot "skvoterji" zasedli vladno stavbo na Napoleonovi ulici v Rimu. Tam so se utrdili in gibanje razširili na celotno državo, še posebej na njen severni del. V državni politiki so vedno bolj dejavni in vidni, njihov 1 % na državnih volitvah pa kaže, da postajajo tudi zelo pomembna politična sila.

Casi pound so pri srcu levičarski aktivisti in heroji


Nalepka Case Pound za pivo "Bobby Sands"


Poleg njihovega »levičarskega« začetka z zasedbo vladne stavbe, ki so jo uporabili za štab stranke, in tam ostaja že 15 let, je v njihovem dojemanju in vrednotah veliko simpatiziranja z znanimi svetovnimi levičarji in levičarskimi heroji.

Tako so pred dvema letoma strašno razburili irsko politično sceno in stranko Sinn Fein. Na znamko svojega piva so namreč želeli zapisati »pivo Bobbya Sandsa«, po Bobbyu Sandsu, pripadniku Irske Republikanske Armade (IRA) in političnemu zaporniku, ki je izvedel odmevno gladovno stavko in v njej tudi umrl. Sands je s tem dejanjem postal levičarski heroj in ideal borbe za Irce na britanskem delu Irskega otoka.

Plakat o predavanju Case Pound na temo Peppina Impastata - "Mučenca za pravico"


Vodje CAI so večkrat izpričali, da so jim blizu vrednote Giuseppeja Impastatata, znanega južnoitalijanskega levičarskega aktivista in novinarja. Član stranke Proletarska demokracija je bil zaradi svojega delovanja in odkrivanja zločinov mafije ustreljen leta 1978.

Z Miho Kordišem jih druži ljubezen do Huga Chaveza in Che Guevare


Še bolj pa so italijansko javnost razburile besede mnogih funkcionarjev in voditeljev CAI, ki so javno spregovorili o zgledovanju pri nekdanjem predsedniku Venezuele, Hugu Chavezu in predvsem pri levičarskem idolu Che Guevari.



»Delal je za kubansko vlado, lahko bi imel lepo življenje na Kubi, pa vendar se je dal ubiti za svoja prepričanja v Boliviji. Prav zato smo njegov primer vključili med svoje vrednote in ga kažemo kot vzor,« je na predavanju o Che Guevari povedal podpredsednik stranke, Simone di Stefano.

Na blogu svojega študentskega gibanja Študentski blok ima Casa Pound objavljen članek, v katerem se avtor sprašuje, ali lahko kot fašist občuduje argentinskega revolucionarja. »Che se je boril, da bi svoj kontinent osvobodil ameriške okupacije, oligarhije okupatorjev in drugih nepravic. Ta boj moramo podpreti in verjeti vanj.

Fašisti, ki so proti Che-ju le zato, ker je bil del komunistične partije, pozabljajo, da je naš boj drugje. Tudi mi smo namreč varuhi bele rase in ne le črnosrajčniki,« piše avtor in dodaja, da noben fašist ne more sovražiti nekoga, ki je vse svoje življenje dal za to, da bi osvajal, s svojimi kolegi gverilci verjel v borbo in odpravo nepravic. Zaključi pa s stavkom: »Boj in zmaga, dragi komandant!«



»Od nekdaj sem na Ernesta Guevaro gledal kot na vzor. Zaradi njegovega revolucionarnega bistva in zaradi načelnosti, ki se je izkazala tudi z njegovo smrtjo,« je zapisal na svojem facebooku občinski svetnik iz Bolzana, Maurizio Puglisi Ghizzi, izvoljen na listi Case Pound.

Takšnih zapisov se je v 15 letih Case Pound nabralo za lepo zbirko, kar kaže, da je članstvo zelo naklonjeno liku in delu znanega argentinskega gverilca in krivca za mnoge žrtve po vsem svetu.

Od nacionalizacije bank, javnih šol do protiameriške politike


Ljubezen Case Pound do številnih levičarskih likov in herojev je na prvi pogled presenetljiva, a v ozadju skriva še precej več kot to. Že bežni pogled na program razkriva, da bi se z njimi v več točkah zagotovo bolj strinjali v Levici kot v SDS.

Tako Casa Pound precej levičarsko zagovarja nacionalizacijo bank, predvsem Banke Italija, ki naj postane servis svojim prebivalcem. Na področju trga dela se zavzemajo za odpravo zakonov, ki hromijo delavce in ki omogočajo fleksibilnost odpuščanja s strani delodajalcev, pod kar se je v državnem zboru večkrat podpisala tudi Levica.
Podpirajo nacionalizacijo bank, javno šolstvo in fleksibilnost odpuščanja delavcev.

Na področju izobraževanja se zavzemajo za državne šole in za umik vseh vrst zasebnih univerz, ki ne bi sledili modelu javnih univerz. Mnenja so, da bi morala socialna država poskrbeti za vse ljudi, predvsem pa širiti pristojnosti in pomoči. Še bolj pa je zanimivo, da se je kljub udeležbi mnogih članov Case Pound na Družinskem dnevu v podporo družinskim vrednotam leta 2016 vodstvo stranke odločilo, da javno oznani podporo porokam istospolnih parov.

Precej levičarsko mnenje ima Casa Pound še v zunanji politiki, kjer v svojih anti-eu stališčih zagovarja komunitarno-nacionalno Evropo. Prisega tudi na anti-ameriško in anti-izraelsko zunanjo politiko. Tako je organizacija začela celo sodelovanje z libanonsko teroristično skupino Hezbollah.

KOMENTAR: Uredništvo
Levi in desni fašizem
Casa Pound so klasičen primer sodobne stranke, ki nima razčiščenih lastnih teoretskih in vrednostih osnov. Totalitarnost in ksenofobija jih menda dela fašiste, oboževanje Che Guevare in javno šolstvo pa anti-fašiste. Oziroma vsaj tako črno-belo bi slovenski medijski in politični prostor rad razdelil svet in Slovenijo. Toda realnost je očitno drugačna, kot vedno znova ugotavljamo. Zato je uporabljati besedo "fašist" v političnem kontekstu 21. stoletja zavajajoče. Tako s strani CAI kot slovenskih levih medijev. Kajti glede na svoje vrednote bi se tile fašisti pod Mussolinijevim škornjem znašli v skupini "socialistov in sindikalistov". Vendar pa, če pristanemo na uporabo besede "fašist", potem bomo morali začeti pošteno razločevati na levi in desni "fašizem". Oboje je na pohodu, levo celo morda bolj kot desno. Je pa res, da je pozitiven PR šel levici vedno bolje od rok in levega fašizma zato morda še neposredno ne zaznamo na lastni koži. Toda prej ko slej bo pokukal izza zavese politične korektnosti, sklicevanja na človekove pravice in napredno ljudsko avantgardo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30