Čas je za iskren pogovor o migrantih

POSLUŠAJ ČLANEK

Današnje razmišljanje pišem ob alarmantni novici, da Avstrija na mejo s Slovenijo pošilja dodatnih 450 vojakov, ki bodo pomagali pri preverjanju ljudi in vozil ter pri varovanju zelene meje.

Na libijski obali na prečkanje Sredozemskega morja čaka med 150.000 in 200.000 beguncev, ki prihajajo predvsem iz Eritreje, Nigerije in Somalije. Begunci iz Sirije so že zdavnaj postali zgolj in samo neznatna kaplja v nepreglednem morju, ki vdira v Evropo.

Zdaj gre zares. In ko gre zares, se celo pohlevni Slovenci zganejo in začnejo godrnjati. Nikomur ni vseeno, zlasti še, ker smo vsak dan priča polresnicam (lažem?), ki jim ni videti konca.

Dominantni mediji, vključno s svojimi ljubljenimi politiki, državljane že od vsega začetka zagrizeno prepričujejo, da so v zvezi z reševanjem migrantske politike učinkoviti in odgovorni, da spoštujejo schengenski režim na naših mejah in da se nam ni treba ničesar bati. V Avstriji se temu leporečju še Milka krave smejejo, kaj šele vsi ostali, ki že lep čas vedo, ''koliko je ura''.
Imam občutek, da je v teh dneh marsikomu celo žal, da so zamudili z novimi zakoni, po katerih bi kaznovali tako imenovani sovražni govor, v katerem bi se znašli tudi dvomi v emigrantsko politiko.

Slovenija je ta trenutek razdeljena bolj kot kdajkoli poprej. Na eni strani so tisti, ki bi nekontrolirano sprejemali migrante, in jim – polni empatije- nudili vse in še več, kot lahko. Ta brezmejna dobrota ima eno samo razpoko: ne povedo, kako bi to počeli in kje in komu bi denar vzeli, da bi ga lahko dali prišlekom.

Nihče od njih prav tako ni še nikoli izrazil želje, da bi jih odpeljal pod svojo lastno streho. Imam občutek, da je v teh dneh marsikomu celo žal, da so zamudili z novimi zakoni, po katerih bi kaznovali tako imenovani sovražni govor, v katerem bi se znašli tudi dvomi v emigrantsko politiko. Internet je Evropo spremenil v manjšo vas, časi diktirane resnice pa so na srečo prav tako že zdavnaj minili.

Na drugi strani so domoljubi, iz katerih se prvi na vsakem koraku norčujejo in se njihovi skrbi za varnost nekontrolirano posmehujejo.

Prvič je počilo v Kidričevem, ko so šli tamkajšnji prebivalci na cesto in jasno povedali, da ne dovolijo migrantskega centra. V soboto se je zgodil Šenčur.

Novica, da vlada na skrivaj načrtuje, da bo Baumaxovo stavbo spremenila v migrantsko središče, je na prizorišče pripeljalo več kot 5000 protestnikov, ki so s seboj prinesli številne slovenske zastave in transparente. Dogodku v Šenčurju je na družbenem omrežju izrazilo podporo še enkrat toliko simpatizerjev.

Med protestniki je bilo pomešanih veliko politikov, žal so bili prisotni le tisti z desnice. Kaj so si o manku levih mislili protestniki, ki so bili tako levi, desni, nevtralni, mladi, starejši, kmetje, intelektualci, študentje, ne vem. Morda to, da je levici bolj malo mar za domovino?
Razumem, da bomo morali prej ali slej prevzeti del begunskega bremena. A to še ne pomeni, da se ob tem ne zavedam, da smo zaradi majhnosti daleč bolj ranljivi od, recimo, velike sosede Avstrije.

Naslednji dan – v nedeljo- so bili virtualni mediji, vključno s Facebookom in Twitterjem, polni odkritih norčevanj na račun harmonike in domoljubja, ki ga na protestnem shodu ni bilo malo. Resno se sprašujem, zakaj nekateri čutijo neustavljivo potrebo po tem, da javno kažejo, da jim je za Slovenijo toliko kot lanski sneg?

Razumem, da bomo morali prej ali slej prevzeti del begunskega bremena. A to še ne pomeni, da se ob tem ne zavedam, da smo zaradi majhnosti daleč bolj ranljivi od, recimo, velike sosede Avstrije.

Če ne bomo ravnali po pameti, se lahko zgodi katastrofa. Kakršnakoli podobnost s piskrom Mojce Pokraculje, ki ni zdržal navala tistih, ki so želeli prenočiti v njem, je povsem na mestu.

Če vlada noče, da se ji še kdaj zgodi ljudska vstaja, se bo morala z državljani začeti -pogovarjati. In to brez skrivanja in pometanja dejstev pod preprogo! Brez leporečja, blabla floskul in metanja peska v oči!

Čas bi že bil, da priznajo, da se tudi oni zavedajo nevarnosti, o katerih je govorila tudi prebivalka Calaisa, ki se je zaradi migrantov spremenil v pekel na Zemlji. Državljane bodo morali seznaniti, kje in komu bodo vzeli denar, da bodo nastanili in nahranili tiste, ki jim bomo nudili zatočišče. Predvsem pa bo pomembno, kako bodo poskrbeli za varnost.

Pa lepo prosim, ne lažite se več, da sta tako policija kot vojska v zadostni meri opremljeni in motivirani, ker vemo, da to ni res.

Kot državljanka, ki ji ni vseeno, si želim, da levi in desni zakopljejo bojne sekire in poiščejo najboljše rešitve - skupaj. Ker če se to ne bo zgodilo, potem nam že jutri - bog pomagaj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike