Čakanje na delo je pomagalo premostiti najhujšo krizo, brezposelnost že skoraj na pred-epidemični ravni

Peter Merše
8
foto: Pixabay.com

S koncem junija se je iztekel ukrep čakanja na delo. Kljub želji nekaterih panog ga vlada ni podaljšala, kar pa se zaenkrat ne odraža tudi v višji stopnji brezposelnosti. V Sloveniji ta ostaja sorazmerno nizka, med najnižjimi v Evropski uniji, kar kaže na to, da so protikoronski ukrepi opravili svoje delo.

Ni pa izključeno, da se stanje lahko še poslabša, še posebej ob morebitnem poslabšanju epidemiološke slike, zato še vedno ostaja v veljavi apel, da se prebivalstvo precepi, dokler je število okužb sorazmerno nizko.

Brezposelnost v Sloveniji skoraj na predkrizni ravni

Konec junija je bilo v Sloveniji registriranih 71.094 brezposelnih, kar je 5,4-odstotno zmanjšanje glede na mesec pred tem, v primerjavi z lanskim letom pa je brezposelnih kar petina manj Slovencev. Brezposelnost se je zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje. Gibanje brezposelnosti je tako primerljivo z istimi meseci v letih pred pandemijo. Običajno se poleti brezposelnost sicer nekoliko dvigne, saj se v tem obdobju izteče večje število pogodb o zaposlitvi za določen čas, predvsem v šolstvu.

Brezposelnost je opazno narasla spomladi 2020, ko je Slovenija doživela prvi val epidemije in posledično zaprtja države. Maja lani je brezposelnost tako dosegla prvi vrh pri 90.415 iskalcih zaposlitve, čez poletje nekoliko upadla in pozimi dosegla nov vrh. Konec januarja letos je bilo tako brezposelnih 91.499 oseb. Nato pa je letos brezposelnost začela strmo upadati in praktično že dosegla številke izpred pandemije covida-19.

Če pa pogledamo širšo sliko zadnjih 15 let, je bila kljub porastu v mesecih zaprtja zaradi pandemije brezposelnost v tem času sorazmerno zelo nizka in se je ves čas gibala okrog dobrih 5 %. Porast se je tako predvsem poznal zaradi tega, ker je bila pred tem decembra 2019 brezposelnost najnižja v zgodovini samostojne Slovenije (4 %). V času krize leta 2013 je denimo znašala skoraj 11 %.

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji od leta 2010 (vir: SURS)

Iz časa krize pa se je tako slovenska vlada kot tudi Evropska unija marsikaj naučila. Ukrepi so tokrat v večini držav dosegli, da je bila tudi na vrhuncu epidemije brezposelnost nižja kot na vrhuncu finančne krize.

V Sloveniji sta bila med ključnimi ukrepi vlade za ohranjanje delovnih mest ukrep čakanja na delo in subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Skrajšanje delovnega časa še vedno ostaja v veljavi, medtem ko se je ukrep čakanja na delo, ki je bil tudi finančno obsežnejši, zaključil 30. junija letos.

Od začetka epidemije aprila lani je subvencijo za čakanje na delo prejelo 31.735 delodajalcev za 215.055 delavcev. Skupaj so od države prejeli 630 milijonov evrov. Skrajšanega delovnega časa se je poslužilo 10.104 delodajalcev za 51.060 delavcev.

Večina evropskih držav pandemijo prenesla bolje kot finančno krizo

Slovenija je na področju brezposelnosti tudi pod evropskim povprečjem, ki znaša 6,3 %. V Evropi je najvišja brezposelnsot v Grčiji in Španiji, kjer je še vedno preko 15 %, državi pa se še nista povsem pobrali od prejšnje finančne krize, ko je brezposelnost na vrhuncu v Grčiji dosegla skoraj 30 %. Visoka, preko 10 %, ostaja tudi v Italiji, kjer od krize ni bistveno upadla, v času epidemije pa se je še nekoliko dvignila.

Pandemija je sicer povzročila porast brezposelnosti v skoraj vseh evropskih državah, vendar večinoma bistveno nižjo kot finančna kriza pred 10 leti. Sorazmerno visok porast brezposelnosti sta zabeležili Avstrija in Irska, ki sta z dobrimi 7 % trenutno nad evropskim povprečjem. Opazen porast je predvsem v državah, kjer so zelo odvisni od turizma. Na Hrvaškem se je lani brezposelnost dvignila s 6 na 9 %, kar pa je še vedno bistveno manj kot na vrhuncu finančne krize (18 %). Opazne skoke zaradi covida sta zabeležili tudi Španija in Italija ter Francija, ki pa se je že vrnila na stanje pred covidom.

Države z najnižjo brezposelnostjo, ki jih pandemija ni posebej prizadela, ostajajo Nizozemska, Češka, Poljska, Nemčija in Madžarska.

8 KOMENTARJI

  1. Kot je navedeno v članku je bistveno pomembnejša korelacija med stopnjo brezposelnosti in deleže, BDP ki ga ustvarja turizem. Za primerjavo koliko so k temu v Slo pripomogli ukrepi
    vlade za ohranjanje delovnih mest ukrep čakanja na delo in subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Bi torej morali imeti podatke o tem kakšne ukrepe glede čakanja na delo ( če sploh) so sprejele druge države. Le tako bi bile primerjave smiselne in zaključki točni.

  2. Jaz ti lahko povem za dve državi Kanado in Italijo.
    V Kanadi so nekatere panoge dobile pomoč ampak bolj v obliki brezobrestnih kreditov kot naprimer čakanje na delo. Ljudje pa niso dobili nobene ponoči. Recimo kot pri nas boni.
    Italija pa je imela podobno pomoč kot mi. Tudi tam ni bilo pomoči v bonih za prebivalstvo. Govorili so o 50 evrih pa jih do prejšnje nedelje še vedno ni bilo.
    Nikjer v teh dveh državah ni bilo nobene pomoči za prebivalstvo kot pri nas za upokojence, družine, študente ipd.

  3. Štajerka, da je vlada , ki deli bombončke boljša kot tista, ki tega ne dela je precej pavšalna ugotovitev.
    Tudi socializem in komunizem je deloval dokler je bilo kaj deliti.
    Vsekakor je z vidika ekonomske stroke bolje deliti brezobrestne kredite s 100% garancijo države in moratorijem 3 leta kot delati Kanada in Švica , kot deliti nepovratna sredstva,
    Začetno veselje ob bombončkih kasneje skazi velika zadolženost države, ki mora zato dvigniti davke in obenem nima denarja za prepotrebne investicije in razvoj.
    Dolgoročno gledano je delitev bombončkov prej odraz nespameti kot karkoli drugega,

    • Peter, včasih mi tvoji komentarji vlivajo upanje, da boš le spregledal. Vendar me upanje zapušča.

      Nekaterim, vemo iz katerega pola, je seveda bolj ustrezala politika delitve denarja – seveda samo svojim. Ne, ne, kreditov, pač pa elegantno, kar preko bank in to milijone. Spomnim, Bratuškova je vrgla v banke (seveda, samo izbranci so lahko prišli do takšnih kreditov) 5 milijard, ki jih – glej ga zlomka – plačujemo vsi.

      Ob tej vladi, pa je bil denar razdeljen kot pomoč ljudem, kar je za rdečo elito – NESPREJEMLJIVO. Da ne govorimo ponovno o spotikanjih pri prav vseh ukrepih, kar je bilo možno.
      SRAMOTA ZA BANDO ŠTIRIH – IN VSE TISTE V ZALEDJU, KI SO FINANCIRALI TA
      SPOTIKANJA.

      V vseh letih levih vladavin – NIMAJO KAJ POKAZATI – sedaj pa bi bili radi najbolj pametni. Upam, da nikoli več ne pridejo levičarji na oblast. NIKOLI!

      ZA DOBRIMI KONJI SE PRAŠI!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime