Čakali bomo vse do zadnjega štetja, ampak predsedniku republike je vendarle treba zaploskati

Tino Mamić
8
Vir foto: youtube

Predsednik Republike je že večkrat ambiciozno posegel v notranjo politiko, vendar večjega uspeha ni bilo. Mogoče je zaradi tega v zadnjih mesecih praktično povsem utihnil, pa čeprav bi bila njegova beseda ravno v zadnjem obdobju najbolj potrebna. Na dnevni bazi namreč mediji razkrivajo nečednosti, ki so del organiziranega kriminala v politiki in gospodarstvu.

Aplavz pred koncem

Je pa predsednik Borut Pahor ravno te eno starejšo pobudo pripeljal skorajda do konca. Res je nehvaležno ploskati, če zbor še ni začel niti zadnje kitice. Pa vendar. Predsednikova razprava o spremembi volilnega sistema je proti koncu leta dosegla točko, ko so politiki oznanili, da imajo dovolj glasov za spremembo volilnega sistema. Okoli 60. Vesti sicer politični analitiki zaradi desetletnih kolobocij na to temo ne bodo verjeli vse do zadnjega štetja glasov v parlamentu. Hkrati pa vsi vemo, da tako daleč kot doslej, politiki še niso prispeli. Naj ponovimo, da bodo naslednje volitve brez reforme, ki jo zahteva ustavno sodišče, nezakonite.

Težava strankarskih voditeljev je, da v novem sistemu na vpliv, kdo bo sedel v parlamentu, ne bodo imeli več strankarski šefi.

Skepsa

Skepsa ostaja zaradi politične kalkulacije, ki jo ima pred glasovanjem vsak poslanec. Strankarska disciplina namreč ne šteje veliko, posebej ne za levičarje, saj ne gre za ideološko temo. Če bi namreč rekli, da so se domobranci zavzemali za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, bi ne bilo nobenega dvoma: celotna levica, pa še kdo z desne sredine vmes, vsi bi glasovali nasprotno od tega, kar so zagovarjali domobranci. Sliši se absurdno. A absurdno v resnici to tudi je.

Edini, ki glasno nasprotuje dogovorjenim spremembam, je Janez Janša. Enakega mnenja kot on so tudi drugi strankarski prvaki, le da si glasno tega ne upajo izreči. Pa tudi srečo imajo, da so njihove stranke tako majhne, da so potem strankarski liderji bolj prepoznavni in izvoljivi.

Težava strankarskih voditeljev je, da v novem sistemu na vpliv, kdo bo sedel v parlamentu, ne bodo imeli več strankarski šefi. Le-ti namreč danes lahko odločilno vplivajo, koga od svojih kolegov bodo postavili v izvoljiv in koga v neizvoljiv okraj. Volivci jim bodo lahko tu na hitro pomešali štrene. Strankarski šefi bodo tako bolj odvisni od priljubljenih ljudskih tribunov, ki bodo zlahka prišli v parlament in tam glasovali nepredvidljivo. V skladu s svobodo vesti, narekovano z zakonodajo.

Kimavčkom bo odklenkalo

Če si veliko tiho in je tvoje parlamentarno delo predvsem dvigovanje roke takrat, ko ti to ukaže šef stranke, boš na naslednjih volitvah zelo težko ponovno izvoljen. Parlament po novem bi zagotovo imel v svoji sredi manj kimavčkov kot doslej. Danes je kimavčkov kar veliko. Mogoče celo večina.

Če si veliko tiho in je tvoje parlamentarno delo predvsem dvigovanje roke takrat, ko ti to ukaže šef stranke, boš na naslednjih volitvah zelo težko ponovno izvoljen.

Zgodi se celo, da se poslanec v celotnem mandatu niti enkrat ne oglasi na mikrofon. Niti enkrat. To je tako, kot če bi pevec v zboru samo odpiral usta. Vidi se sicer lepo, a učinka ni velikega. Samo bistvo parlamenta je govorjenje, debatiranje in prepričevanje. Dialog in primerjava idej je v nasprotju s kimanjem. Govorjenje (koren besede parlament izhaja ravno iz te besede) je obratno od tihote.

Če kdo misli, da je poslanska skupina ekipa, ki dela po navodilih šefa, je pomešal parlament in nogometni stadion.  Parlamentarno razpravo z nogometno tekmo. Nogometaši delujejo enotno kot ekipa, saj je žoga samo ena. V parlamentu pa žoge ni.

Ne le aplavz, tudi ovacije

Če sklenemo. Predsednik si za svoje delo zasluži aplavz že pred koncem, saj je pesem zelo pomembna. Če bo pesem odpel uspešno do konca, pa si bo za to skladbo zaslužil tudi stoječe ovacije.

8 KOMENTARJI

  1. Lepo praznujte, dokler še lahko
    https://www.persecution.org/2019/12/20/christian-activists-pakistan-take-stand-abductions-forced-conversions/?utm_campaign=coschedule&utm_source=facebook_page&utm_medium=International%20Christian%20Concern

    https://www.persecution.org/2019/12/19/1000-nigerian-christians-killed-religiously-motivated-attacks-2019/

    In glejte kaj se nam prek Libije (naš dragi NATO je uničil Gadafijev zid, ki nas je ločeval od njih) dovažajo v Evropo.
    Čaka nas usoda Ameriških Indijancev, to sta etnicid in genocid. Zaradi našega super NATA.

  2. … republike je vendarle treba zaploskati…., kaj pa tabla, pa meja,…. vsega česar se je ta gospod lotil je bilo eno samo veliko sranje polno ploskanja. Dokler fenomen Pucko opa Jelenčič nebo kaznivo dejanje se pogovarjati o ….. nima smisla. Glasove bodo kupovali po 50 000E (tako vsaj pišejo po forumih). Včasih je pač biti tiho modro, če se ne motim je slovenija strankarska demokracija, kjer poslance volimo na LISTI STRANKE, ki ji pripadajo. Sam premalo poznam ozadja, ki pa zagotovo so….ni Pahor ravno tisti, ki bi mu verjel kaj naj spremenimo, saj nekako kaže da se bo počasi tekma levi/desni obrnila v prid zadnjih. Za mene je bistvo, da poslanca KI PRESTOPI, volilci lahko odpokličejo. Vse ostalo je …

  3. Pahor menda le ni tako slab, sicer bi mu na znameniti državni proslavi, na kateri so nastopali sami vladniki, ploskal tudi večni Milan Kučan iz konstantne prve vrste avditorija.

  4. Slavnostni govor neposredno izvoljenega Predsednika RS Boruta Pahorja je zadnji šef totalitarne ZKS in prvi demokratično izvoljeni predsednik Predsedstva RS Milan Kučan za javnost skrajno žaljivo in prezirljivo poimenoval oz. kar visokostno ozmerjal za “pravljičarstvo”.
    No, on, ki je ob razglasitvi osamosvojitve preroško vedel in tudi odkrito povedal, kdaj so dovoljene sanje in kdaj nujno napoči surova resničnost (v obliki do zob oboroženih sovražnih zasedbenih enot JLA v imenu nedemokratične totalitarne politike tedanjega Predsedstva SFRJ in v imenu partijskega politbiroja CK ZKJ), bo že vedel, kaj je “pravljičarstvo” bilo – in kaj je dandanes.
    Očitno je za najvplivnejšega upokojenca ter “strica iz ozadja” Pahorjevo javno zavzemanje za strpno in spoštljivo iskanje nacionalnega političnega soglasja med vsemi deležniki političnega vsakdanjika ter za dosledno upoštevanje odločbe ustavnega sodišča pri nujni dejavni demokratizaciji ustavno spornega sorazmernega volilnega sistema ter s tem tudi pri nujni demokratizaciji volitev v državi – “pravljičarstvo”.
    Kar pomeni, da se je nekdanji vsemogočni partijski šef po treh desetletjih samostojne, demokratične ter pluralne RS odkrito in javno sprijaznil z neustavnim oz. protiustavnim in nedemokratičnim volilnim zastojem v dobro znani in zgodovinsko preizkušeni ter za strankarske aparatčike udobni diktaturi vladajoče strankokracije.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime