Bruseljski župan: Vse naše mošeje so pod nadzorom salafistov
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Beljgijska prestolnica ima težave s skrajnim islamom, je dejal bruseljski župan Yvan Mayeur v intervjuju za časopis De Morgen v sredo, ko je minilo eno leto od terorističnih napadov na letališču Zaventem in postaji podzemne železnice Maalbeek.
»Vsi vemo, da so vse mošeje v Bruslju v rokah salafistov,« je o radikalni obliki islama dejal župan.
»To moramo spremeniti. Potrebujemo nove mošeje, ki sledijo našim demokratičnim načelom in so nadzorovane s strani vlade.
Kljub tem izjavam pa je župan, zanikal, da je njegovo mesto prestolnica džihadizma, čeprav so varnostne oblasti prav v Bruslju našle nekatere osumljene, da nosijo odgovornost za pariške in bruseljske teroristične napade, ki so živeli ali delovali iz belgijske prestolnice.
»Džihadizem v Belgiji je vzniknil v Antwerpnu in se nato razširil na Vilvoorde, Molenbeek in sever Bruslja,« je še povedal Mayeur in dodal: »Terorizem je problem, ki zadeva Evropo kot celoto. Ne pozabite, kaj se je zgodilo v Parizu, Nici, Berlinu. Če bi bil to le problem Bruslja, potem bi bil že rešen.«
Prvi mož bruseljske prestolnice je dejal, naj se ljudje ne bojijo le radikaliziranih mladih, ampak ekstremizma na splošno. »Živimo v svetu, v katerem je ekstremizma vedno več. Ljudje kot je Donald Trump, Marine Le Pen in Vladimir Putin so prav tako skrajneži.«
Zaupno poročilo o protiterorističnih ukrepih je prejšnji teden razkrilo, da je policija v bruseljskem okrožju Molenbeek odkrila 51 organizacij, ki jih sumijo povezanosti s terorizmom, belgijski notranji minister Jan Jambon pa je obljubil, da bo okrožje Molenbeek »očistil«.
Po policijskih pregledih od vrat do vrat med četrtino vseh prebivalcev okrožja in po pregledu več kot 8.600 hiš in 22,668 prebivalcev, je znano, da je še enkrat toliko organizacij povezanih s kaznivimi dejanji, policija pa je sestavila seznam 72 posameznikov, ki jih je potrebno zaradi njihovi terorističnih povezav spremljati. Izmed njih jih je trenutno 26 v Siriji in 46 v Belgiji, od živečih v Belgiji pa jih je 20 v zaporu, 26 pa jih glede na poročilo policija nadzoruje.
Župan mesta pa opozarja, da se Bruselj še vedno sooča s pomanjkanjem policistov za dodatne zaščitne ukrepe, ki pomagajo varovati evropsko prestolnico, ljudi na demonstracijah, velikih prireditvah in večjih (javnih) zgradbah.
Beljgijska prestolnica ima težave s skrajnim islamom, je dejal bruseljski župan Yvan Mayeur v intervjuju za časopis De Morgen v sredo, ko je minilo eno leto od terorističnih napadov na letališču Zaventem in postaji podzemne železnice Maalbeek.
»Vsi vemo, da so vse mošeje v Bruslju v rokah salafistov,« je o radikalni obliki islama dejal župan.
»To moramo spremeniti. Potrebujemo nove mošeje, ki sledijo našim demokratičnim načelom in so nadzorovane s strani vlade.
Kljub tem izjavam pa je župan, zanikal, da je njegovo mesto prestolnica džihadizma, čeprav so varnostne oblasti prav v Bruslju našle nekatere osumljene, da nosijo odgovornost za pariške in bruseljske teroristične napade, ki so živeli ali delovali iz belgijske prestolnice.
»Džihadizem v Belgiji je vzniknil v Antwerpnu in se nato razširil na Vilvoorde, Molenbeek in sever Bruslja,« je še povedal Mayeur in dodal: »Terorizem je problem, ki zadeva Evropo kot celoto. Ne pozabite, kaj se je zgodilo v Parizu, Nici, Berlinu. Če bi bil to le problem Bruslja, potem bi bil že rešen.«
Prvi mož bruseljske prestolnice je dejal, naj se ljudje ne bojijo le radikaliziranih mladih, ampak ekstremizma na splošno. »Živimo v svetu, v katerem je ekstremizma vedno več. Ljudje kot je Donald Trump, Marine Le Pen in Vladimir Putin so prav tako skrajneži.«
Zaupno poročilo o protiterorističnih ukrepih je prejšnji teden razkrilo, da je policija v bruseljskem okrožju Molenbeek odkrila 51 organizacij, ki jih sumijo povezanosti s terorizmom, belgijski notranji minister Jan Jambon pa je obljubil, da bo okrožje Molenbeek »očistil«.
Po policijskih pregledih od vrat do vrat med četrtino vseh prebivalcev okrožja in po pregledu več kot 8.600 hiš in 22,668 prebivalcev, je znano, da je še enkrat toliko organizacij povezanih s kaznivimi dejanji, policija pa je sestavila seznam 72 posameznikov, ki jih je potrebno zaradi njihovi terorističnih povezav spremljati. Izmed njih jih je trenutno 26 v Siriji in 46 v Belgiji, od živečih v Belgiji pa jih je 20 v zaporu, 26 pa jih glede na poročilo policija nadzoruje.
Župan mesta pa opozarja, da se Bruselj še vedno sooča s pomanjkanjem policistov za dodatne zaščitne ukrepe, ki pomagajo varovati evropsko prestolnico, ljudi na demonstracijah, velikih prireditvah in večjih (javnih) zgradbah.
Salafizem je reformistično gibanje ene izmed doktrin skrajnega islamizma. Salafiti (arab. "pobožni predniki") zagovarjajo dobesedno branje Korana in vrnitev k praksam preroka Mohameda ter menijo, da so muslimani zašli s prave poti, islam pa skušajo uveljavljati od spodaj navzgor skozi lokalno islamizacijo z enakimi načeli o tem, kaj je prav in kaj ne po vsem svetu ter brisanjem kulturnih razlik.
Sodobni salafisti želijo uveljaviti "čisti, izvirni in pristni" islam. Glavna financerja teh gibanj sta Savdska Arabija in Katar, ki sicer veljata za ideološki središči skrajnega islama in islamskega terorizma.
Sodobni salafisti želijo uveljaviti "čisti, izvirni in pristni" islam. Glavna financerja teh gibanj sta Savdska Arabija in Katar, ki sicer veljata za ideološki središči skrajnega islama in islamskega terorizma.
Salafizem v Sloveniji
Sedež salafizma v naši državi so Jesenice, kjer deluje društvo Resica-Haq. Na njihovi spletni strani, ki je sedaj umaknjena, so pred časom razmišljali o možnostih uvedbe šeriata v Sloveniji.
Slovenija se je s salafizmom srečala še, ko so avstrijski mediji pisali o salafističnem srečanju v Dolu pri Ljubljani. Takrat smo se o tej tematiki pogovarjali s strokovnjakinjo, dr. Ljubico Jelušič.
https://www.domovina.je/dr-ljubica-jelusic-islamski-ekstremizem-je-v-sloveniji-nevarno-prisoten/
Sedež salafizma v naši državi so Jesenice, kjer deluje društvo Resica-Haq. Na njihovi spletni strani, ki je sedaj umaknjena, so pred časom razmišljali o možnostih uvedbe šeriata v Sloveniji.
Slovenija se je s salafizmom srečala še, ko so avstrijski mediji pisali o salafističnem srečanju v Dolu pri Ljubljani. Takrat smo se o tej tematiki pogovarjali s strokovnjakinjo, dr. Ljubico Jelušič.
https://www.domovina.je/dr-ljubica-jelusic-islamski-ekstremizem-je-v-sloveniji-nevarno-prisoten/
Zadnje objave
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.