Bruselj jasen do Zahodnega Balkana: če hočete v EU, počistite s kriminalom in korupcijo ter uredite mejna vprašanja!

Vir foto: www.debatingeurope.eu
POSLUŠAJ ČLANEK
"Vrata v Evropo so sicer odprta in za EU je Balkan geostrateško pomembna regija, a preden lahko vstopite, morate vsaj približno urediti notranje probleme in rešiti vsa medsebojna vprašanja, saj je pridružitev vaša svobodna izbira."

Tako nekako bi lahko strnili osrednje sporočilo danes predstavljene nove evropske strategije za Zahodni Balkan, ki jo je v Bruslju predstavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

Prvi v čakalni vrsti sta Srbija in Črna gora, ki bi se, če bi šlo vse gladko, Evropski uniji lahko pridružili  leta 2025. 

Ob tiskovni konferenci Mogherinijeve so danes na Balkanu odmevale tudi besede predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, ki je v Strasbourgu na zasedanju Evropskega parlamenta, na katerem je poslance nagovoril tudi hrvaški premier Plenković, odločno poudaril, da nobena država ne bo več vstopila v EU z nerešenimi dvostranskimi vprašanji.

Poleg tega je v odzivu na Plenkovićev govor - ki v osnovi sicer ni načenjal slovensko-hrvaškega mejnega spora, a je razprava nanesla na to - povedal, da je "to dvostranski problem Slovenije in Hrvaške, a tudi problem EU. Nujno ga je potrebno rešiti na dvostranski ravni." Obe državi zato nosita veliko odgovornost, saj spor vpliva na celotni pridružitveni proces v regiji, je še dodal.

Kako blizu/daleč od Evrope je Zahodni Balkan in kdo meša štrene?


Poudarki danes predstavljene strategije so se deloma napovedovali že septembra, ko je Juncker v letnem nagovoru izrazil ponovno dolgoročno pripravljenost Unije za širitev. Vprašanje te so sicer v zadnjih nekaj letih zasenčili drugi (notranji) problemi EU, od finančne/dolžniške krize do kaosa in nestrinjanj ob migrantski krizi, ko se je zdelo, da je dogajanje vplivalo tudi na splošen odnos Evropejcev do prihoda (revnejših) priseljencev.

Danes so razmere po večini Evrope bistveno boljše, hkrati pa so odsotnost Unije na Balkanu oz. njeno nezanimanje začenjale izkoriščati druge velike igralke, predvsem Rusija, Turčija in Kitajska. Nedavna migrantska kriza je po drugi strani tudi osvetlila, kako pomembna je v globaliziranem in povezanem svetu stabilnost Zahodnega Balkana tudi za Evropo.

Strategija, ki nosi uradni naslov "Verodostojna širitvena perspektiva Zahodnega Balkana", je tako usmerjena k pohitritvi pridružitvenega procesa vseh 6 preostalih zahodnobalkanskih držav, ki niso članice EU.

Od teh sta sicer v procesu trenutno najdlje Srbija in Črna gora, ki se že pogajata o konkretnih poglavjih in bi lahko vstopili z 2025, Albanija in Makedonija pa imata uraden status kandidatk, o čemer smo na Domovini že podrobneje pisali.

Kaj pravi strategija?


Strategija predivideva, da se bo vseh 6 omenjenih držav eventuelno pridružilo EU, a "ne v takšnem stanju, kot so danes". Tako je razloženo, da je regija za EU geostrateško pomembna, a da bo pred pridružitvijo vseh držav potrebnega še ogromno dela in odločnosti. Za Srbijo in Črno goro kot realno omenja letnico 2025, a poudarja, da tega ne gre razumeti kot rok.

Kot ključna področja, kjer bo potrebno ureditev ali dejansko stanje še približati evropskim, navede vladavino prava, konkurenčnost oz. gospodarstvo ter medsebojno sodelovanje in spravo.

Tako bo potrebno še veliko postoriti na področju moči institucij, pravosodja in boja proti korupciji; povečati konkurenčnost gospodarstev s krepitvijo zasebnega sektorja in umikom države/politike; okrepiti medsebojno sodelovanje in dialog ter rešiti vse dvostranske spore. Zaradi negativnih izkušenj s Slovenijo in Hrvaško namreč nobena država naj ne bi več vstopila v EU z nerešenimi dvostranskimi vprašanji.

EU hkrati obljublja tudi niz spodbud in pomoči za hitrejše reformiranje omenjenih področij. Kot del novega zagona za širitev in vsled pozitivnega sporočila naj bi Juncker konec meseca obiskal prestolnice vseh 6 držav, začenši s Skopjem 25. februarja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike