"Bridka je ironija, da je ljudstvo vedno znova treba prepričevati, kako nujna je umetnost za identiteto posameznika in za obstoj naroda."

Vir: zajem zaslona/Rtv Slovenija
POSLUŠAJ ČLANEK
V Cankarjevem domu je včeraj potekala tradicionalna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev Prešernovih nagrad.

Letošnja nagrajenca sta fotograf Stojan Kerbler ter baletni koreograf, plesalec, dramaturg in režiser Milko Šparemblek. Nagrado Prešernovega sklada  za pomembne dosežke na področju kulture pa so prejeli režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, igralka Nina Ivanišin, akordeonist Luke Juharta, prevajalka Suzane Koncut in grafični oblikovalec Nejc Prah.



Rdeča nit letošnje prireditve je po besedah voditelja Tadeja Toša sicer bila vsebina Prešernove Zdravljice, ki skozi obred napitnice ob novem vinu sporoča misel o prijateljstvu, z željo po medsebojnem sodelovanju, miru, svobodi, ki naj vladajo svetu.

Kulturniki nismo sebičneži


Predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, Ira Ratej, se je v svojem prvem nagovoru v mandatu osredotočila na poudarke svojih predhodnikov, ki jih je strnila v 12 točk, ki so stične več govornikom. Med njimi prevladujejo poudarki o državotvornosti kulture ter njeni nesposobnosti, da ta preživi na trgu, zato je nujna pomoč države. Tako v finančnem smislu kot v pomoči ministrstva pri izvajanju kulturnih programov. Ob tem pa je dodala:

"Nekaj bridko ironičnega je v tem, da mora vsakokratni govornik na predvečer kulturnega praznika prepričevati ljudstvo in izvoljene zastopnike, kako nujna je umetnost za identiteto posameznika in za obstoj naroda. Prav tragikomično je, da leto za letom bolj ali manj borbeno s tega mesta utemeljujemo razloge za obstoj umetnosti, medtem ko v prvi vrsti sedi osem izjemnih umetnic in umetnikov, ki so s svojimi umetninami trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico."

Okrcala pa je tudi medijske odzive na proslave:

Edine merljive rezultata učinka teh govorov beležijo samo spletni forumi, kjer se približno 24 ur po proslavi anonimni dakvloplačevalci vneto kosajo med sabo, kdo med njimi bo še bolj žaljivo zabelil zmerljivke na račun umetnikov. Ob tem se pridušajo, češ za kakšne nepotrebne stvari se vendar trati denar, ki ga neprostovoljno namenjajo državi v obliki davkov in prispevkov. Naj torej tiste med vami, ki se sprašujete, zakaj morate plačevati za tisto umetnost, ki se vas ne dotakne, vam ni všeč ali je ne razumete, spomnim, da plačeujete tudi za vse medicinske posege in specialiste, ki jih ne boste nikoli potrebovali."

Toda sojenje o tem zgolj na podlagi svojih potreb, interesov in užitkov je po njenem mnenju zgolj sebično pritlehno poenostavljanje. Pri čemer pa kulturniki po njenem vedenju niso takšni, temveč je njihovo ustvarjanje vedno usmerjeno k sočloveku. Pri tem pa večkrat naletijo na nerazumevanje ministrstva za kulturo, ki s svojim ustanavljanjem novih agencij skrbi, da bi breme zahtev speljala drugam.

Bomo v Sloveniji dobili muzej fotografije?


Dobitnika Prešernovih nagrad Stojan Kerbler in Milko Šparemblek sta se v svojih govorih spominjala svojega preteklega dela ter sodelavcev, ki so ju ob tem spremljali. Izpostaviti velja tudi Kerblerjevo prizadevanje, da bi v Sloveniji končno dobili muzej fotografije.

KOMENTAR: Uredništvo
Tokrat enotnejši okrog nagrajencev
Letošnji nagrajenci v primerjavi z lanskimi niso sprožali praktično nobenih polemičnih razprav o upravičenosti prejema visokih kulturnih priznanj. Lahko rečemo, da smo Slovenci tokratno proslavo pričakali presenetljivo enotni. Kljub spremembi na mestu predsednice Upravnega odbora Prešernovega sklada pa ostaja dejstvo, da si gledalci tudi letos nismo zaslužili optimističnega slavnostnega govora.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike