"Bridka je ironija, da je ljudstvo vedno znova treba prepričevati, kako nujna je umetnost za identiteto posameznika in za obstoj naroda."
POSLUŠAJ ČLANEK
V Cankarjevem domu je včeraj potekala tradicionalna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev Prešernovih nagrad.
Letošnja nagrajenca sta fotograf Stojan Kerbler ter baletni koreograf, plesalec, dramaturg in režiser Milko Šparemblek. Nagrado Prešernovega sklada za pomembne dosežke na področju kulture pa so prejeli režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, igralka Nina Ivanišin, akordeonist Luke Juharta, prevajalka Suzane Koncut in grafični oblikovalec Nejc Prah.
Rdeča nit letošnje prireditve je po besedah voditelja Tadeja Toša sicer bila vsebina Prešernove Zdravljice, ki skozi obred napitnice ob novem vinu sporoča misel o prijateljstvu, z željo po medsebojnem sodelovanju, miru, svobodi, ki naj vladajo svetu.
Predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, Ira Ratej, se je v svojem prvem nagovoru v mandatu osredotočila na poudarke svojih predhodnikov, ki jih je strnila v 12 točk, ki so stične več govornikom. Med njimi prevladujejo poudarki o državotvornosti kulture ter njeni nesposobnosti, da ta preživi na trgu, zato je nujna pomoč države. Tako v finančnem smislu kot v pomoči ministrstva pri izvajanju kulturnih programov. Ob tem pa je dodala:
"Nekaj bridko ironičnega je v tem, da mora vsakokratni govornik na predvečer kulturnega praznika prepričevati ljudstvo in izvoljene zastopnike, kako nujna je umetnost za identiteto posameznika in za obstoj naroda. Prav tragikomično je, da leto za letom bolj ali manj borbeno s tega mesta utemeljujemo razloge za obstoj umetnosti, medtem ko v prvi vrsti sedi osem izjemnih umetnic in umetnikov, ki so s svojimi umetninami trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico."
Okrcala pa je tudi medijske odzive na proslave:
Edine merljive rezultata učinka teh govorov beležijo samo spletni forumi, kjer se približno 24 ur po proslavi anonimni dakvloplačevalci vneto kosajo med sabo, kdo med njimi bo še bolj žaljivo zabelil zmerljivke na račun umetnikov. Ob tem se pridušajo, češ za kakšne nepotrebne stvari se vendar trati denar, ki ga neprostovoljno namenjajo državi v obliki davkov in prispevkov. Naj torej tiste med vami, ki se sprašujete, zakaj morate plačevati za tisto umetnost, ki se vas ne dotakne, vam ni všeč ali je ne razumete, spomnim, da plačeujete tudi za vse medicinske posege in specialiste, ki jih ne boste nikoli potrebovali."
Toda sojenje o tem zgolj na podlagi svojih potreb, interesov in užitkov je po njenem mnenju zgolj sebično pritlehno poenostavljanje. Pri čemer pa kulturniki po njenem vedenju niso takšni, temveč je njihovo ustvarjanje vedno usmerjeno k sočloveku. Pri tem pa večkrat naletijo na nerazumevanje ministrstva za kulturo, ki s svojim ustanavljanjem novih agencij skrbi, da bi breme zahtev speljala drugam.
Dobitnika Prešernovih nagrad Stojan Kerbler in Milko Šparemblek sta se v svojih govorih spominjala svojega preteklega dela ter sodelavcev, ki so ju ob tem spremljali. Izpostaviti velja tudi Kerblerjevo prizadevanje, da bi v Sloveniji končno dobili muzej fotografije.
Letošnja nagrajenca sta fotograf Stojan Kerbler ter baletni koreograf, plesalec, dramaturg in režiser Milko Šparemblek. Nagrado Prešernovega sklada za pomembne dosežke na področju kulture pa so prejeli režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, igralka Nina Ivanišin, akordeonist Luke Juharta, prevajalka Suzane Koncut in grafični oblikovalec Nejc Prah.
Rdeča nit letošnje prireditve je po besedah voditelja Tadeja Toša sicer bila vsebina Prešernove Zdravljice, ki skozi obred napitnice ob novem vinu sporoča misel o prijateljstvu, z željo po medsebojnem sodelovanju, miru, svobodi, ki naj vladajo svetu.
Kulturniki nismo sebičneži
Predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, Ira Ratej, se je v svojem prvem nagovoru v mandatu osredotočila na poudarke svojih predhodnikov, ki jih je strnila v 12 točk, ki so stične več govornikom. Med njimi prevladujejo poudarki o državotvornosti kulture ter njeni nesposobnosti, da ta preživi na trgu, zato je nujna pomoč države. Tako v finančnem smislu kot v pomoči ministrstva pri izvajanju kulturnih programov. Ob tem pa je dodala:
"Nekaj bridko ironičnega je v tem, da mora vsakokratni govornik na predvečer kulturnega praznika prepričevati ljudstvo in izvoljene zastopnike, kako nujna je umetnost za identiteto posameznika in za obstoj naroda. Prav tragikomično je, da leto za letom bolj ali manj borbeno s tega mesta utemeljujemo razloge za obstoj umetnosti, medtem ko v prvi vrsti sedi osem izjemnih umetnic in umetnikov, ki so s svojimi umetninami trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico."
Okrcala pa je tudi medijske odzive na proslave:
Edine merljive rezultata učinka teh govorov beležijo samo spletni forumi, kjer se približno 24 ur po proslavi anonimni dakvloplačevalci vneto kosajo med sabo, kdo med njimi bo še bolj žaljivo zabelil zmerljivke na račun umetnikov. Ob tem se pridušajo, češ za kakšne nepotrebne stvari se vendar trati denar, ki ga neprostovoljno namenjajo državi v obliki davkov in prispevkov. Naj torej tiste med vami, ki se sprašujete, zakaj morate plačevati za tisto umetnost, ki se vas ne dotakne, vam ni všeč ali je ne razumete, spomnim, da plačeujete tudi za vse medicinske posege in specialiste, ki jih ne boste nikoli potrebovali."
Toda sojenje o tem zgolj na podlagi svojih potreb, interesov in užitkov je po njenem mnenju zgolj sebično pritlehno poenostavljanje. Pri čemer pa kulturniki po njenem vedenju niso takšni, temveč je njihovo ustvarjanje vedno usmerjeno k sočloveku. Pri tem pa večkrat naletijo na nerazumevanje ministrstva za kulturo, ki s svojim ustanavljanjem novih agencij skrbi, da bi breme zahtev speljala drugam.
Bomo v Sloveniji dobili muzej fotografije?
Dobitnika Prešernovih nagrad Stojan Kerbler in Milko Šparemblek sta se v svojih govorih spominjala svojega preteklega dela ter sodelavcev, ki so ju ob tem spremljali. Izpostaviti velja tudi Kerblerjevo prizadevanje, da bi v Sloveniji končno dobili muzej fotografije.
Povezani članki
Zadnje objave
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
12 komentarjev
leiito
ko kulturniki jamrajo, da ni trga, v bistvu povejo, da davkoplačevalcev, torej tistih, ki jih financirajo, kulturniška roba ne zanima. Kako za vraga smo za to krivi uporabniki oz. kupci robe, ne pa tisti, ki nam slabo robo ponujajo? In po kakšni logiki moramo potem njihovo robo vseeno plačati, proti naši volji, prek davkov? Si predstavljamo, da nekdo dela slabe in drage čevlje in ko jih noče nihče kupiti, reče, da ni trga in si zlobira zakon in moramo njegove čevlje kupovati proti svoji volji? Ne, krave bi se nam smejale, ampak točno to se nam dogaja s kulturništvom, pri čemer splohne znajo povedat kakšne cilje sploh zasledujemo s financiranjem kulturništva, kakšna merljiva javna korist je v tem in za koliko je višja od drugih javnih koristi, ki bi jih ustvarili, če bi teh €300 mio letno vložili tja. Dejansko gre za največji nateg in blef v državi in povsem arbitrarno deljenje denarja korupmirani kulturniški kliki, ki se ukvarja samo še z denarjem in je postala tako močna, da nastavlja in odstavlja ministre, grozi novinarjem, če jim ni všeč recenzija in pljuva po davkoplačevalcih ob vsaki priložnosti.
MEFISTO
Komaj čakam, da dobimo novo vlado, da bodo državne proslave spet gledljive in da bo prva vrsta publike znova dobila bolj vesel obraz.
Friderik
Priznesljiv komentar uredništva. Dejan Steinbuch je na Portalu+ snel rokavice.
Tudi jaz sem med tistim ljudstvom, ki ga je treba vsako leto prepričevati ...Ni vsaka vaša domislica, postavitev, performans, čečkarija, bluzenje... ga. Ira Ratej, še umetnost. Ne rečem, da ni talentiranih med vami, a umetnost ni samo tisto, kar sami sebi deklarirate, kot umetnost. Deklaracija, da je nekaj umetniško, zadeve še ne naredi umetnost. Se bo treba malo bolj potruditi, da boste pritegnili z lepoto, harmonijo in živo besedo. Domislica z dojenjem psa še ni umetnost, pa če me še tako prepričujete.
leiito
govor je bil skrajno žaljiv do davkoplačevalcev, ki izdatno financirajo t.i. kulturnike. Da ni trga, je očitna laž, umetnikom še nikoli v zgodovini ni šlo tako dobro, tudi slovenskim. Trga ni, z drugimi besedami ljudje nočejo robe, ki jim jo ponujajo slovenski državno financirani kulturniki, kako smo lahko za to krivi mi, davkoplačevalci? In zakaj ne smemo biti svobodna družba in sami odločati kakšno umetnost in kulturo, če sploh kakšno, bomo s svojim denarjem kupili? Ker pa že terjajo in prejemajo subvencije, morajo kulturniki dokazati upravičenost tega početja, ne umetnosti per se, ampak subvencioniranja državnih kulturnikov, dokazati morajo kakšna konkretna merljiva javna korist je od tega in kako je ta korist večja kot če bi financirali druge dejavnosti. Subvencije za režimske kulturnike so največji nateg v državi in škodijo tudi kulturnikom samim, samo še o denarju govorijo in grdih davkoplačevalcih.
Marija Perko
Dostojen kulturni program sinoči, le Magnifico me je zmotil. Mi lahko kdo pojasni, čemu aplavz na debele trebuhe farjev in nun? ...v družbi bankirjev!
MEFISTO
Utrinek s tviterja in primer visoke kulture in umetnosti s sinočnje državne proslave:
"Po nizkotni Magnificovi skladbi o "rejenja trebuhov" sem ugasnil TV. Nekako takole se je zaključila: "Zakaj se nunam trebuhi rede? Zato, ker se farjem porivat puste ..." Nivo kulture! Kulturni obiskovalci v dvorani so mu prešerno zaploskali. #PrešernovDan"
kdorkoli
"Bridka je ironija, da je ljudstvo vedno znova treba prepričevati, kako nujna je umetnost..."
Da, da, to presneto ljudstvo, ki ne razume in ni prepričano v umetnost pestovanja podgan, dojenja psov, zažiganja križev...
Blagor ubogim na duhu, kajti njih je (zdaj) nebeško kraljestvo (na podalpski zemlji)!
MEFISTO
Menim, da bi bilo že končno treba določiti, kaj je umetnosti in katere umetnosti bo država finncirala iz proračuna.
Ni umetnost, če Brezjanski Materi božji namesto Jezuščka položiš v naročje podgano, če zažgeš križ, če na kak drug način oskruniš narodove svetinje ali dojiš psa..
In ni še umetnik človek z neurejeno pričesko in zanemarjeno brado ali ki hodi okrog oblečen kot bi veter nanj navlekel zanikrna oblačila.
Zdi se, da je umetnik že skoraj vsak levičar, ki nima kaj ali ne zna nič početi, pa se v pričakovanju državne apanaže razglasi za umetnika.
Pravi umetnik mora imeti znanje, predvsem pa talent.
Čez palec smem trditi, da so večina tako imenovanih umetnikov, ki so najbolj glasni, le režimski janičarj, ki so v stalni pripravljenosti, da na vpoklic svojih ideoloških gospodarjev razgrajajo po ulicah in trgih nekoč slovenske Ljubljane.
Kajtimara
tole se pa čisto strinjam. dobro napisano
debela_berta
Čestitke, brihta z bolj malo možgani... Drugega ti ne morem reči, če si dejansko želiš da smo nacionalisti v stilu Hrvatov... Ne, hvala, nacionalistično klerikalni ustaš si ne želi biti noben človek z zdravo pametjo...
Kraševka
Državne proslave, pod Levimi vladami izzvenijo zelo BEDNO.
Glavni namen je ZAKUSKA po proslavi, kjer se gnetejo "visoki gostje".
Proslava nič več ne predstavlja KULTURE, prej NE-KULTURO.
Kdaj se bo trend le tega spet obrnil k izviru KULTURE, ki je bila pri nas na vzponu po letu 1948. Tu so se odvijale BESEDE, Zborovanja, Dramske prireditve, Plesi, Čitalnice.... z NARODNIM NABOJEM.
Kam je šel NARODNI NABOJ iz Prešernovih časov ?
Tisti, ki so sinoči jedli ob obloženi mizi v Cankarjevem domu, se na "Narodni naboj" požvižgajo. To je za njih "drugorazredno".
lukaab
Slovenci premalo ste nacionalisti, zgledujte se po Hrvatih, Madžarih, čehih, SLovakih
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.