Brezpogojna ljubezen lahko spremeni naše življenje

Vir: Pixabay

Današnji nagovor bi rad začel z eno zgodbo: zgodbo o otrokovi življenjski želji, da bi slišal svojega očeta reči: “Ljubim te.” Njegov oče je umrl v vojni, ko je bil star komaj tri leta. Ko je odraščal, mu je mati pogosto zagotavljala o očetovi ljubezni, vendar to ni zapolnilo praznine, ki jo je čutil. Nekega dne je ta moški, zdaj star 40 let, pomagal materi pri selitvi. Dala mu je staro sliko njegovega očeta. Slika mu je nenadoma zdrsnila iz rok, okvir in steklo pa sta se razbila po tleh. Ko je moški pobiral nered, je opazil kos papirja, ki je bil zataknjen za fotografijo. To je bilo pismo njegovega očeta. Ker je vedel, da bo morda umrl v vojni, je napisal pismo triletnemu sinu in ga skril za fotografijo. V pismu je oče delil vso svojo ljubezen do sina. Tako je ta moški pri 40 letih končno našel tisto, kar je iskal vse življenje: očetovo ljubezen.

Predstavljajte si, da preživljate težko obdobje v življenju in odprete Sveto pismo ter iščete spodbude. Naletite na Pavlovo pismo Galačanom:

“Bratje in sestre, vi vsi ste po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi. Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu. Če pa ste Kristusovi, ste torej Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči.”

Če o naši veri ne bi vedeli ničesar več, je v tem enem odlomku dovolj spodbude in ljubezni, da bi vas lahko še dolgo spremljala.

Ste Božji otrok.

Najprej bi vas ta odlomek opomnil, da ste Božji otrok. Strokovnjaki opisujejo pet elementov, ki jih potrebujemo v otroštvu, da bi lahko v odrasli dobi doživljali veselje. Prvi element je brezpogojna ljubezen vsaj ene odrasle osebe v našem življenju. Ta brezpogojna ljubezen nam daje samospoštovanje in nas spodbuja, da na svet gledamo kot na prijazen kraj. Drugi element je “odkrivanje svojih strasti skozi igro”. Večina od nas je v času nestrukturirane igre odkrila, kje se skrivajo naši pravi talenti in strasti. Nekateri otroci z veseljem pripovedujejo zgodbe, gradijo utrdbe na dvorišču ali razstavljajo budilke. Ti zgodnji časi igre so odličen pokazatelj otrokovih poznejših interesov. Tretji in četrti nujni element otroštva sta vadba in obvladovanje svojih strasti. To obvladovanje določene spretnosti povečuje otrokovo samozavest in zmanjšuje strah pred preizkušanjem novih stvari. In končno, otrok mora doživeti pozitivno priznanje s strani drugih. Ko otrok doživi teh pet stvari, je bolj verjetno, da bo pozneje v življenju doživljal veselje. Ali ne bi bilo čudovito, če bi vsak otrok lahko izkusil vsakega od teh petih elementov veselja? Žal obstajajo verjetnosti, da se to ne bo zgodilo, saj vsak starš ni popoln starš.

Naj vam pripovedujem o ženski po imenu Marija. Marijin oče je alkoholik ter nasilnež in je zapustil družino, ko je bila stara dve leti. Čeprav je ni nikoli sprejel, je našla drugačen način, kako zapolniti praznino, odsotnost očeta. V cerkvi se je naučila, da je Bog lahko njen oče. Vsakič, ko se je šla igrat z rolerji, je zavpila: “Hej, Bog! Poglej me!” Občutila je posebno zavest o Božji navzočnosti, kot da bi se ji nasmehnil z neba. Namesto da bi svojo pozornost usmerila na moškega, ki jo je zapustil, je svojo naklonjenost usmerila na Boga. Čeprav od svojega zemeljskega očeta nikoli ni prejela odobritve, je našla varnost pri svojem nebeškem očetu.

Občutek lastne vrednosti je ključnega pomena za življenje v izobilju. Toda to je tako pomembno. Mnoge osebe, ki poskušajo slediti Kristusu, svojega življenja nikoli niso odprle Božji brezpogojni ljubezni.

“V Kristusu Jezusu ste namreč vsi Božji otroci po veri,” piše sveti Pavel. Kdo smo? Smo Božji otroci. Bog nas ljubi še bolj kot naše zemeljske matere in očetje. Bog nas ljubi brez zadržkov, pogojev ali omejitev.

Ni pomembno, kdo smo. Pavel piše: “Vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste se oblekli v Kristusa. Ni več Juda ali Grka, ni več sužnja ali svobodnega, ni več moškega in ženske, kajti vsi ste eno v Kristusu Jezusu.” Ni pomembno, kdo smo, Bog nas ljubi.

Brezpogojna ljubezen lahko spremeni naše življenje.

Tukaj je druga stvar, ki jo moramo videti. Brezpogojna ljubezen lahko spremeni naša življenja. V zadnjem desetletju je bilo eno najbolj spornih vprašanj v izobraževanju vloga samospoštovanja v življenju otrok. Nekateri dobronamerni vzgojitelji so koncept samospoštovanja podcenili, saj so otroke nagrajevali, tudi če so vedeli, da se niso najbolje izkazali.

Občutek lastne vrednosti je ključnega pomena za življenje v izobilju. Toda to je tako pomembno. Mnoge osebe, ki poskušajo slediti Kristusu, svojega življenja nikoli niso odprle Božji brezpogojni ljubezni. Nikoli ne morejo prejeti obilnega veselja, ki ga prinaša Kristus, ker se nikoli niso počutili vredne tega veselja. Primer, kako pomemben je občutek lastne vrednosti. Izhaja iz knjige »Take This Job and Love It« in verjamem, da se bo komu od bralcev prikupil.

Ethan je eden od najbolj priljubljenih vodij v podjetju, ki je svojim sodelavcem vedno v oporo in jim je vedno pripravljen prisluhniti. Vendar pa njegova skrbnost ne zajema le njega samega. Do sebe ne ravna tako, kot ravna z ljudmi v svoji podružnici. Nikoli si ne vzame časa zase, nikoli si ne dovoli, da bi se odvadil. Ko je bolan, je še vedno v službi. Nikoli se ne ustavi, pohvali ali nagradi. Očitno je, da ima Ethan dvojna merila, zaradi katerih ima manj kot vsi drugi. Zakaj? Izkaže se, da je prepričan, da ne bo opažen ali priljubljen, če ne bo delal stvari za druge, sam pa si ne zasluži prav veliko. Tako se je počutil v svoji družini, kjer je bila mati vedno bolna, očeta ni bilo nikoli doma, on pa je bil najstarejši od štirih otrok. Ethan se v svoji podružnici obnaša enako kot v svoji družini. Sčasoma Ethan zboli za hudo boleznijo, zaradi katere si mora vzeti čas zase.  Ali se kdo vidi v tem primeru? Zdaj pa je tu še nekaj nevarnega. Mamljivo je reči: “Kako čudovit kristjan je Ethan – vedno bolj misli na druge kot nase.” To je skušnjava. No, ja – toda ali vidite, da to počne iz napačnega razloga? Ethan ne misli, da je vreden, da ga drugi ljudje sprejmejo. Do njih ne pristopa kot enakopraven. Ni kristjan; je podložnik. In žalostno je, da Ethan ni osamljen primer. Ethani so povsod. Dobri, človeški, prijazni ljudje – ki so tudi nesrečni ljudje, ker niso nikoli izkusili brezpogojne ljubezni. Prijatelj, tako dragocen si, da je Jezus umrl namesto tebe. In Jezus te ni poklical, da bi bil stranišče za druge. Poklical te je, da si pošten, prijazen, velikodušen človek – ne zato, ker bi se bal, da te drugi ne bodo imeli radi – ampak iz srca, ki je napolnjeno z Božjo ljubeznijo. To je tisto, kar za nas naredi pristna vera –  nas gradi.

Bog potrebuje krščanske starše, ki si bodo prizadevali biti tako dobri starši kot dobri teologi – s svojimi dejanji bodo otrokom posredovali, kaj je brezpogojna ljubezen, in jih s svojimi besedami učili o brezpogojni Božji ljubezni.

Nekateri ljudje imajo uničujočo vero. Nekateri od teh ljudi imajo malenkostnega boga, ki jim vedno gleda čez ramo, jih vedno poskuša ujeti, ko delajo kaj narobe, in jim vedno govori, da niso dovolj dobri. Kje so našli tega boga? Pri nekaterih gre za slabo teologijo. Pripadajo cerkvi, ki jim dejansko daje takšno podobo Boga. V mnogih primerih pa gre tudi za slabo vzgojo. Imeli so starše, ki jim niso dajali brezpogojne ljubezni, starše, ki si niso vzeli časa, da bi jim pomagali razviti njihove strasti, starše, ki so bili vedno kritični tudi do njihovih najboljših prizadevanj. Nekateri med vami točno veste, o čem govorim. To je bila vaša izkušnja. Zato je očetovski dan tako primeren čas za obravnavo Pavlovih besed: “V Kristusu Jezusu ste namreč vsi Božji otroci po veri …” Bog potrebuje krščanske starše, ki si bodo prizadevali biti tako dobri starši kot dobri teologi – s svojimi dejanji bodo otrokom posredovali, kaj je brezpogojna ljubezen, in jih s svojimi besedami učili o brezpogojni Božji ljubezni.

Smo Božji otroci. Ljubljeni smo brez omejitev ali zadržkov. Nekaj časa razmišljajte o tem in spremenilo se vam bo življenje.

3 komentarji

  1. Pojma ”brezpogojna ljubezen” v Svetem Pismu ni. A ni vseeno bolje če poudarjamo, da je izkaz ljubezni to, da oče otroku preda dobre vrednote, postavi meje in pravila, mu daje vodstvo, moralni zgled, je vzor odraslosti, pokaže kako biti odrasel funkcionalen moški v odnosih (prvo z ženo, z Bogom in ostalimi brati in sestrami) tako hčeram kot sinom itd. kar je vse izkaz ljubezni, ne pa govoriti o ”brezpogojni ljubezni”. Ta brezpogojna ljubezen za marsikoga pomeni to, da mora oče veliko objemati svoje otroke in jim govoriti, da jih ima rad in tako pridemo do tega, da je potem res vsak gej in lezbijka lahko dober oče. To ni to… Sploh pa, a če je sin kriminalec, zloben, nevzdržen, zasvojenec, egoist… potem ga mora oče, če je dober in pravi oče, nujno ljubiti? Ja pa kaj še… Ta brezpogojna ljubezen je samo floskula. Baje se pojavlja v literaturi samo v zadnjem stoletju.

    • Pa tudi Bog – a nas res brezpogojno ljubi? Zakaj je potem sploh potrebna poslednja sodba? Zakaj sploh je potem On pravičen sodnik, če je vseeno. Ta ”brazpogojna ljubezen” je samo prvi del zgodbe, kjer se še ne konča, drugi del – naša dejanja, ki bojo sojena in kaznovana! pa je drugi del zgodbe – tega pa kar izpustimo… kar je malo neverodostojno. Pa ravno ta drugi del pomaga pri vzgoji otrok in mladostnikov, sploh prestopnikov, ki so odraščali brez očeta. Ta drugi del vzgoje se bolj pritiče očetu kot mami.

Komentiraj