Brez parkeljnov in daril za Miklavža, brez velikih jaslic po domovih, a s predbožičnim postom: to je "veseli december" po Poljsko

Privzeta profilna slika
Veronika Snoj

POSLUŠAJ ČLANEK
Poljska, katoliška slovanska država. Ob takšni definiciji bi sprva pomislila, da se sicer že skoraj popolnoma skomercializirano in puhlo praznično decembrsko vzdušje ne more kaj dosti razlikovati od slovenskega. Trgovine so seveda polne božičkovih kap, umetnega snega in kraguljčkov, potencialnih daril in angleške božične glasbe. Kljub temu pa je moč opaziti nekaj malenkosti, ki praznikom dajo bolj poljski pridih.

Kot na primer to, da ne moreš v restavraciji naročiti kar preprosto ‘kuhančka’, ker se moraš odločiti med dvema izbirama: kuhanim vinom in kuhanim pivom. Ali pa na primer dejstvo, da si na sv. Miklavža v trgovinah obkrožen s čokoladnimi miklavžki in drugimi okusnimi dobrotami, a hkrati na vidiku ni srhljivih črnih parkeljnov, niti zamaskiranih, niti čokoladnih, niti ocvrtih. Parkeljni namreč prihajajo iz bolj južnih, ‘avstrijskih’, krajev.

V Lodžu, mestu v samem osrčju Poljske, kjer trenutno živim, so me poleg tega tudi podučili, da sv. Miklavž 6. decembra ne nosi daril. Na Poljskem se krešejo mnenja, kdo v resnici prinaša darila otrokom na božič. Za nekatere je to Miklavž, Zvezdar, Dedek Mraz, Angelček, za nekatere kar mali, novorojeni Jezušček.

Okleščene jaslice


Jaslice po domovih, vsaj v Lodžu - navade v postavljanju jaslic so tako različne, kot so zgornje dileme glede obdarovalcev - niso pogost pojav. Vsaj ne v slovenskih standardih, po katerih morajo zavzeti vsaj polovico dnevne sobe in v katerih najdeš od hudournikov do velemest, od pastirčkov do šerifov na mahu.

“Če to poveš našim otrokom, ko jim pripoveduješ o Sloveniji, bodo ostali odprtih ust. Parkeljni in gromozanske jaslice, popolna kombinacija za uspeh!” so mi zatrdile sodelavke. Namesto tega jih po domovih  nadomešča manjši, simbolični trio Marije, Jožefa in novorojenega Deteta, večje jaslice pa se pustijo občudovati v cerkvah. Za to pa doma ne sme manjkati okrašena jelka.

Vir foto: wikimedia


V dneh pred božičnim večerom je bilo v trgovinah moč najti podobne dobrote, kot pri nas: na pretek je bilo medenjakov, najvidnejše police pa so napolnili z že pripravljenim makovim nadevom za pecivo. Slednjega sem poimenovala ‘poljska potica’, zaradi podobnosti v obliki in barvah, ki jih prepozna slovensko oko. Na Poljskem pa odgovarja na ime makowiec.

Postni 24. december


Police v trgovinah so se poleg tega šibile pod težo rib, ki 24. decembra kraljujejo na bogato obloženih mizah. Ta dan se uradno še vedno šteje kot adventni, postni dan, na katerega se ne sme jesti mesa. Poljska iznajdljivost je zato poskrbela, da to pravilo ne ovira njihovega predbožičnega družinskega druženja, ki ga po pravilu spremlja dvanajst jedi, ena za vsakega izmed dvanajstih apostolov. Pravilo ima seveda tudi odstopanja, z desetimi jedmi bo družinska večerja šla prav lepo skozi.

Advent je za nekatere tudi obdobje ne zgolj dobrodelnih adventnih akcij, temveč tudi predbožičnega posta in poglobitve samega vase, kar se pozna tudi v številu decembrskih zabav, če odštejemo tista zaključna predbožična srečanja, seveda.

Oplatki (vir foto: wikimedia)


Z božičem je na Poljskem povezana navada, ki jo vsaj po moji izkušnji sodeč radi delijo s tujci. Doživela sem jo namreč kar dvakrat, ko sem bila obkrožena s tujci. Navada potrebuje vsaj dva človeka in oblat, ki po svoji obliki in okusu spominja na hostijo; največkrat se jo izvaja v družinskem krogu ob večerji na božično noč.

Prva oseba se približa drugi, ji nekaj zaželi, ter odlomi košček oblata druge osebe, ki ponovi obred v obratni smeri. Kot podajanje miru, le da ti v roki ostane fizičen spomin na izrečene želje. Majhen košček, ki pa daje poljskim praznikom svoj odtenek v globalnem decembrskem prazničnem vzdušju.

Ekipa Domovine vam želi srečno, zdravo in uspešno leto 2019!
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30