Brez nujnih reform so sredstva za "zmanjševanje čakalnih vrst" le stran vržen denar.

vir: strankalms.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada je na današnji seji sprejela aneks tri k splošnemu dogovoru v zdravstvu, ki izvajalcem zdravstvenih storitev zagotavlja plačilo za izveden večji obseg programa, kjer so čakalne dobe najdaljše. Plačilo bo zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini okoli 10 milijonov evrov.

Za mnenje smo povprašali dr. Blaža Mrevljeta, ki kot priznani kardiolog deluje v tujini. V Sloveniji pa je javnosti znan predvsem po ostri kritiki slovenskega zdravstvenega sistema in razkritju preplačil v dobavni verigi medicinskih pripomočkov.

Kaj pomeni aneks tri


"Z aneksom tri omogočamo plačilo izvedenega večjega obsega programa, še posebej tam, kjer so čakalne dobe nedopustno dolge," je po seji vlade poudaril Šabeder.

Obseg izbranih specialistično ambulantnih dejavnosti se iz sedanjega možnega preseganje programa za pet odstotkov nadomesti s plačilom preseganja do 15 odstotkov. V to so med drugim vključene ambulante urologije, otorinolaringologije, kardiologije in vaskularne medicine, pediatrije, gastroenterologije, klinične genetike, pulmologije, ginekologije in psihiatrije.

Aneks omogoča tudi preseganje pogodbenega plana do 15% pri operacijah krčnih žil in operacijah kile v specialistično ambulantni obravnavi. Prav tako omogoča preseganja programa za 15% pri posegih, kot so angiografija, endoproteza kolka in kolena, ortopedska operacija rame, operacije hrbtenice, karpalnega kanala, kile in žolčnih kamnov. Za letošnje leto zagotavljajo tudi plačilo po realizaciji za operacije arterije in vene. Med njimi je tudi predlog cepljenja odraslih in pregled pred cepljenjem, ki se bo družinskim zdravnikom plačeval po realizaciji brez omejitev.

"Ocenjujemo, da bo to povečalo dostopnost odraslih do cepljenja in pozitivno vplivalo na dvig precepljenosti proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu," je dejal Šabeder. Cepljenje proti gripi se bo letos začelo v začetku novembra.

Kako naj bi to vplivalo na čakalne vrste


Sprejetje aneksa je bila tudi podlaga za začetek pilotnega projekta optimizacije čakalne dobe. Vpisi v čakalne vrste za prve preglede rastejo za 3,5 odstotka na leto, 11 odstotkov vseh bolnikov pa prvega pregleda sploh ne opravi. Kar 83 odstotkov vpisov v čakalne vrste je točno pri določenem zdravniku na željo bolnika ali priporočilo osebja.

Med ukrepi za skrajševanje vrst zato na ministrstvu predlagajo upoštevanje odpovedi operacij pri vodenju evidenc vpisov na čakalne sezname ter operiranje v popoldanskem času in ob sobotah.

"Če bi v popoldanskem času izvajali tudi specialistične preglede, bi za okoli 13 odstotkov zmanjšali čakalno vrsto nedopustno čakajočih. Če bi izvajali ambulantne in operativne posege tudi ob sobotah, bi zmanjšali število čakajočih za dodatne tri odstotke," je pojasnil Šabeder. V tem primeru bi v prvem letu padlo število nedopustno čakajočih, trend naraščanja pa bi se znižal.

Dr. Mrevlje sicer dvomi v uspeh pilotnega projekta, saj naj bi bilo ravno področje ortopedije ena od najbolj nevralgičnih točk korupcije s preplačanim vgradnim materialom. "Shema projekta je tudi tako zakomplicirana, da je jasno, da ni namen, da bi bil "pilotni" projekt učinkovit," zaključi dr. Mrevlje.

Je vse to le pesek v oči


Za mnenje smo povprašali tudi dr. Blaža Mrevljeta, ki je s kolegom Markom Nočem leta 2014 razkrila pretirane cene žilnih opornic. In s tem močno zarezala v domeno lobijev. Pred njuno akcijo so opornice pri nas stale od 800 do 1.400 evrov za kos, danes klinični center zanje plačuje približno petkrat manj. Marko Noč je po 14 letih ostal brez denarja za svoj raziskovalni program, Blaž Mrevlje pa zaradi serije pritiskov že leta raje dela v tujini kot doma, trenutno v Angliji.

Dr. Mrevlje je dejal, da dokler minister "Aleš Šabeder ne zniža cen zdravil, pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in storitev na nivo referenčnih cen v Nemčiji ali na Švedskem, je vsako metanje dodatnega denarja v slovenski, socialistični, državni in zemljaričanski zdravstveni sistem le nadaljevanje vzdrževanja statusa quo, organiziranega kriminala in sistemske korupcije."

Po njegovi oceni gre pri takih ukrepih za krajšanje čakalnih dob le za krinko, namreč v zadnjih letih je bilo, pripoveduje dr. Mrevlje, ogromno denarja vrženega v zmanjševanje čakalnih dob ampak se na koncu ni nič spremenilo. "Čakalne dobe so le krinka za oskrbovanje zdravniško-dobaviteljske mafije z novim in novim davkoplačevalskim denarjem. Ker to ljudje radi slišijo. Če bi Šabeder delal za ljudi, bi napisal interventni zakon, ki bi zahteval takojšnje znižanje vseh cen v zdravstvu na nivo EU. Ker ob nespremenjenih cenah meče dodaten denar v sistem le podpira zdravniško-dobaviteljsko mafijo," doda dr. Mrevlje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30