Brexit je sprožen, kaj pa zdaj?

Velika Britanija je včeraj aktivirala 50. člen lizbonske pogodbe in tako tudi uradno začela dvoletno obdobje pogajanj za izstop iz EU.

VB in EU sedaj vstopata v fazo dvoletnih pogajanj in ker naj bi bila ta najtežja v svetovni zgodovini, ne bodo brez trenj in novih zapletov, ki so se nekoč zdeli pozabljeni.

"To je zgodovinski dogodek, saj gre za trenutek, ko stvati več ne morejo nazaj," je dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ko je od britanskega veleposlanika prejel pismo premierke Therese May. Ob tem je sicer izrazil svoje razočaranje, da se je vse skupaj zares zgodilo in da ena izmed članic dejansko odhaja.

Kaj sledi?

Sedaj ko je jasno, da se je uradni proces izstopa začel, se bodo EU voditelji zbrali in začeli skupno strategijo o izstopu Velike Britanije.

Dve leti bosta tako iz te ločitve obe strani poskušale potegniti največ. Britanci si seveda želijo, da bi obdržali čimveč pravic, ki so jih že imeli, njihova želja pa je tudi brezcarinsko območje. Nekateri analitiki menijo, da bo namesto dveh let v realnosti, zaradi volitev in podobnih odvračalcev pozornosti, efektivno na voljo le kakšnih 18 mesecev. Podaljšanje pogajanj je mogoče, če se s tem strinja vseh 27 držav članic EU.

Obenem sprožitev 50. člena še v ničemer ne zagotavlja, da bo dogovor med stranema dejansko sprejet - ta zgolj omogoča začetek pogajanj.

Ponekod se že omenja, da bo morala Velika Britanija pri odhodu ostalim državam članicam plačati približno 60 milijard evrov - gre za zaveze, ki jih je dala za razne EU projekte do leta 2020. A glavni politično zagovorniki brexita od Mayeve že zahtevajo, da tega računa ne plača in jo postavljajo v težak položaj, saj ima v britanskem parlamentu zelo tesno večino.

Obenem pa Britanci ne morejo pričakovati popuščanja s strani EU, še posebej zaradi pomembnih volitev v Franciji in Belgiji, v luči katerih voditelji ne bodo želeli izpasti "premehki" v pogajanjih s pobeglo državo, piše The Independent.

Brexit s seboj prinaša tudi problem delavcev migrantov, ki so v Veliko Britanijo prišli delati v okviru prostega pretoka delovne sile in se sedaj bojijo za svojo prihodnost. Kaj mogoče je namreč, da bi morali celo odditi iz države. Britanci so nedolgo nazaj zatrjevali, da bodo za EU državljane skrbeli tako kot do sedaj, a le, če bodo tudi Evropejci enako tretirali njihove državljane živeče v EU.

Nasilje na Severnem Irskem in manj migracij Evropejcev v VB?

Na meniju pogajanj bodo tudi carine, ter še večji nadzor meje. Na Irskem bo meja zopet dejavna kot nekoč, kar nekatere skrbi zaradi morebitnega ponovnega nasilja na Severnem Irskem.

Na drugi strani je bila Velika Britanija ves ta čas od EU zelo odvisna na področju kmetijstva in zdravstva, kar se bo sedaj moralo spremeniti. Theresa May je vseeno povedala, da misli narediti konec evropskim delovnim migracijam v njeno državo. Združeno kraljestvo naj bi se tako obrnilo za kadri v lastni državi, ki naj bi opravljali dela, ki so jih sedaj Evropejci.

Dvojna pogajanja

V resnici bo šlo za dvoje vrst pogajanj, piše the Economist. Prvi del bo glede tehničnih stvari v zvezi z ločitvijo - pogajanja o denarju, delitvijo drugih sredstev in obveznosti, zakonske ureditve položaja državljanov obeh držav, ki živijo na območju druge, o prihodnosti agencij EU v Veliki Britaniji.

To ločitev mora odobriti kvalificirana večina v ostalih 27 državah članicah.

Druga pogajanja pa  bodo o prihodnjih trgovinskih odnosih med VB in EU. Ta bodo trajala dlje časa, saj je dogovor mogoč le ob enotni potrditvi vseh držav članic EU z ratifikacijo v njihovih nacionalnih in regionalnih parlamentih, kot tudi v Evropskem parlamentu.

Pri Economistu menijo, da 50. člen EU postavlja v boljšo pogajalsko pozicijo od Velike Britanije, že zaradi določenega dvoletnega roka. Theresa May si zato želi okrepiti pozicijo z besedami, da je nedosežen dogovor boljši kot slab dogovor.

A voditelji EU se ne strinjajo. Če bi VB EU zapustila brez doseženega dogovora, bi zahteve po poplačilu denarja vseeno ostale, trgovinski dogovori pa pa bi padli na raven Svetovne trgovinske organizacije, ki predvidevajo carine na izvoz avtomobilov in rezervnih delov, farmacevtskih izdelkov, kmetijskih pridelkov, kot tudi tarife pri finančnem in drugem poslovanju.

Res da bi države EU od kaotičnega brexita imele škodo, a ne tako velike, kot Združeno kraljestvo samo. Zato bo, če bo želela zagotoviti obojestransko sprejemljiv dogovor, britanska premierka morala popustiti bolj kot njeni odgovorni kolegi v EU, še ocenjujejo pri tem finančnem časopisu.