Branko Cestnik: Kdaj bom verjel državnemu in paradržavnemu feminizmu?

1
Uredništvo

Embed from Getty Images
Pater Branko Cestnik v svojem blogu na dan žena opiše svoja srečanja z zgodbami posilstev slovenskih žena v socializmu. Najprej sedemdesetih v osnovni šoli o posilstvih bolgarskih vojakov v Slovenskih goricah, nato l. 1982 na obisku na Goriškem o posilstvih sovjetskih vojakov, sredi osemdesetih na ptujski gimnaziji o poilstvih bolgarskih in ruskih enot v Prlekiji in Prekmurju.

»8. marec 2018. Demokracija. Twitter. Muzej novejše zgodovine Slovenije tvitne, da je bilo leto 1945 za ženske karseda pomembno, saj so Slovenke dobile volilno pravico (link). Muzej novejše zgodovine Slovenije – drobcen primer državnega feminizma, ki se ne brani leninističnega rdečila,« zapiše Cestnik in doda še dejstvo, da je prav danes Boštjan M. Zupančič prejel Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo, saj je bilo treba obračunati z »alternativnim nelevičarskim (in nerežimskim) mišljenjem«.

Nadaljuje še v športu, kjer je »aktivistično novinarstvo ob panamskih dokumentih na pranger privezalo Dejana Zavca (moža iz Haloz, ki je z lastnim trudom postal svetovni boksarski prvak), da bi s preusmerjanjem pozornosti preskočilo lopovščine iz sosednje ulice (in iz lastnih hiš); tako so tokrat pararežimske feministke obračunale s Timom Gajserjem(fantom izpod Haloz, ki je z lastnim trudom postal svetovni prvak v motokrosu), da bi preskočile točno določenega pomembnega politika, za katerega vemo, kako rad razpre javno mošnjo v prid feministični in LGBT sceni«.

Na koncu pater Branko Cestnik na svojem blogu poudari, da bo državnemu in paradržavnemu feminizmu verjel, ko bo Muzej novejše zgodovine Slovenije opravil temeljito raziskavo o spolnem nasilju nad slovenskimi ženskami leta 1945 in jo objavil ter po možnosti o tem postavil razstavo.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

1 komentar

  1. Ženske, ki so pripovedovale o posilstvih Rusov leta 1945, so danes po večini vse že odšle iz tega Sveta. V moji mladosti pa se je o tem le sušljalo. Učbeniki pa so učili le to, da so nas Rusi osvobodili. Iz tega izhaja, da imajo tudi muzeji novejše zgodovine pomankljivo gradivo. Feministke pa nič.
    Naše današnje feministke pa so nekake levičarske aktivistke, ki se obračajo tako, kot jim trenutno prija. Povprečne ženske pa se od njih distanciramo.

Komentiraj