Božič ali zgolj "praznik"? Zakaj sprenevedanje, kaj praznujemo

Božič je. Čas, ko se umirimo, srečamo, praznujemo, srečamo z družino. Ampak zakaj ravno ta dan izmed prav vseh v letu? Predkrščanska plemena so nekako v tem času praznovala sončev obrat, čas, ko se dan začne znova daljšati. Zadnjih 2.000 let pa praznujemo to, da se je Bog učlovečil in prišel na Zemljo, da bi nas odrešil. Večji praznik od tega je samo še velika noč, ko se spominjamo, da je premagal smrt.

To vsaj praznujemo tisti, ki se zavedamo, od kod prihajajo korenine naše civilizacije in še imamo vero. Pa tudi tisti, ki vere morda nimajo več, a razumejo in spoštujejo pomen kulture, tradicije in običajev, ki so se oblikovali skozi stoletja in tako ali drugače pripomogli dosežkom civilizacije.

Danes je vse več tudi takih, ki ne samo da ne spoštujejo kulture in korenin, celo civilizaciji ne pripadajo več. Oz. ji vsaj nočejo pripadati, jo zavračajo. Misleč, da izražajo demokracijo, vključevalnost, raznolikost. Pri tem pa pozabljajo, da je za demokratične pridobitve, na katere se sklicujejo, v veliki meri odgovoren prav tisti, čigar rojstvo danes praznujemo.

https://twitter.com/borisvasev/status/1605247091965665286

Prav On je namreč presegel idejo zob za zob in učil ljubezni do sočloveka, celo sovražnikov. Krščanstvo prinaša koncept svobode posameznika, ki omogoča, da se lahko svobodno odločamo in se nismo dolžni slepo podrediti verskim avtoritetam. Kar sicer ne pomeni, da jim ni smiselno prisluhniti. Prav Jezus je bil prvi, ki je ločil »Cerkev od države«, ko je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«

Za božič praznujemo rojstvo Boga

Praznovanje praznikov je pomembno tako z družbenega vidika, da se spomnimo dogodkov, ki so pomembno zaznamovali preteklost in še vedno zaznamujejo sedanjost, kot tudi z osebnega, da se razlikujejo od vsakodnevne rutine in ji dajo dodatno vsebino. Ker so prazniki torej poseben, drugačen čas v letu, to obeležujemo na različne načine, tudi tako, da si za praznike voščimo. Simpatična gesta, ki pokaže, da smo se spomnili drug na drugega in na vsebino praznika.

Konkretno ta, ki ga praznujemo danes, se imenuje Božič. Kot pomanjševalnica za Boga, majhen Bog, bogec, božič. Ker je Bog, ki se ga spominjamo v jaslih, še dojenček. Se je šele pravkar učlovečil, rodil, mi pa se ob njem zbiramo. V angleščini beseda Christmas to še lepše poudari, saj pomeni združevanje ob Kristusu.

Prav ta »krščanskost« praznika pa marsikoga moti. V komunizmu je bil to prepovedan praznik, ki se ga ni praznovalo, včasih celo ni smelo praznovati. Odpor do prave vsebine božiča pa se danes dogaja tudi na Zahodu, ki postaja od krščanstva vse bolj odmaknjen. Nekateri so celo prepričani, da je beseda božič žaljiva, neprimerna, ni dovolj vključujoča do drugače verujočih itd.

Odpor do prave vsebine božiča se danes dogaja tudi na Zahodu, ki postaja od krščanstva vse bolj odmaknjen. Nekateri so celo prepričani, da je beseda božič žaljiva, neprimerna, ni dovolj vključujoča

Praznik so tako najprej vsebinsko izpraznili in totalno komercializirali, zdaj pa bi se radi znebili tudi imena, ki bi ga nadomestili kar z občnim imenom – praznik, holiday v angleščini.

Vsak praznik ima vsebino, ki jo izražamo tudi z imenom

Marsikje se to načrtno vsiljuje, ponekod se je tudi že dobro prijelo. A bodimo iskreni, noben praznik ni samo praznik. Vsak praznik je praznik zato, ker ima neko vsebino. In to se odraža tudi že v imenu. Pa naj bo to božič, praznik dela, Prešernov dan, dan državnosti, rojstni dan ali obletnica poroke. Zato je prav, da, ko voščimo, tudi povemo, kaj voščimo.

Ob koncu leta je praznikov sicer več, poleg božiča je tukaj še dan samostojnosti in enotnosti oz. Štefanovo, kot se ta dan imenuje v krščanski tradiciji, čez teden dni pa še novo leto. Zato je včasih čisto normalno voščiti »za praznike«, če s tem mislimo na vse naštete.

A izogibanje besedi božič je vendarle v javnosti postalo na trenutke že groteskno. Do te mere, da ponekod v šolah pesem »We wish you a merry Christmas« prevajajo v »Želimo vam srečen praznik«. Podobno velja tudi za mnoge trgovce in politike, ki so zelo previdni pri izogibanju božiču v svojih voščilih.

A kar je posebej zanimivo, je to, da isti politiki in trgovci, ko nagovarjajo Slovence, voščijo sproščene praznike, ob voščilom našim bratskim narodom na jugu pa vendarle v svojem besednjaku najdejo besedo božič. Zadnje dni po spletu tako krožijo fotografije reklamnih letakov Mercatorja in Lidla, še vedno pa se spominjamo tudi Tanje Fajon in njenih voščilnic na družbenih omrežjih ob katoliškem in pravoslavnem božiču.

https://twitter.com/BrankoGrims1/status/1605522736343818240

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1606194568830996481

Sporočila trgovcev so ogledalo družbe

Tako politiki kot trgovci nam pravzaprav s tem nastavljajo ogledalo. Oboji so odvisni od tega, da jih ljudje znova izvolimo. Politike volimo z glasovnicami, trgovce z denarnicami. Sporočila obojih so skrbno pripravljena tako, da bomo v čim večji meri oboje še izvolili. Ko po nečem ne bo več povpraševanja, bo izginila tudi ponudba. In obratno.

Če nam je božič pomemben in nas nagovori to, da nam nekdo vošči, se bo tisti, ki nas bo želel nagovoriti, potrudil.

To, kako nas nagovarjajo, je v veliki meri odvisno od nas. Če nam je božič pomemben in nas nagovori to, da nam nekdo vošči, se bo tisti, ki nas bo želel nagovoriti, potrudil. Volitve z denarnico so na trgu še kako pomembne in odločilne. Če nam je za božič vseeno, potem se bodo trgovci potrudili nagovarjati tiste, ki jim ni, na naše evre lahko računajo tudi brez tega, da se zamerijo nekim levičarskim aktivistom, ki jih moti božič (in vse, kar je povezano s temelji naše civilizacije).

Zato je pomembno, da nam ni vseeno. Morda je prav zaradi kritik tiskanega letaka na družbenih omrežjih (v primerjavi s hrvaškim, kjer ljudje očitno še pričakujejo božično voščilo od trgovcev), Mercator spoznal, da ljudem božič pomeni več, kot so ocenili, in zato danes na spletni strani voščijo za božič, ne le neke imaginarne praznike.

Praznujmo in pokažimo, da nam je mar

Naj vam politično korektni trgovci in politiki ne pokvarijo božiča. Poleg izbire z denarnico (kjer roko na srce voščilnica trgovca ni edini in glavni razlog za nakup) in kulturnega izražanja želje po tem, da božič ne izgine iz javnosti, bomo največ naredili s tem, da bomo doživeto praznovali, vsebino praznikov prenesli tudi na svoje najbližje in svojim bližnjim tudi voščili. Voščili za konkreten praznik, pa naj bo božič, novo leto ali dan samostojnosti. Ko nam bo dovolj mar za to, bo tudi trgovcem. In vsem ostalim. Za svojo civilizacijo, kulturo in običaje smo v prvi vrsti odgovorni sami.

Blagoslovljen božič, lep dan samostojnosti in vse dobro v novem letu vam želim.