Portal PLUS tokrat ponovno objavlja komentar Boštjana M. Zupančiča o otrocih nekdanje komunistične elite, ki imajo še danes velik vpliv na slovensko družbeno realnost. Omenjeno pisanje je “moral” portal Siol.net nedolgo po objavi umakniti s spleta.
Kot pravi Zupančič, kontinuiteta ni samo stvar staršev ali starejših generacij, temveč tudi otrok. Ob tem navede neposredno izjavo pokojne slovaške kolegice “Ja, kaj pa misliš, da so se pogovarjali doma pri večerji…”
Zanj ni čudno, da sprave ni in je še ne bo, saj nikoli ni bilo obračuna s storilci medvojnih in povojnih zločinov – tako kot je do tega, skupaj z javnim razčiščevanjem kolektivne krivde, prišlo v Nemčiji.
Potomcev teh zločincev je danes v Sloveniji veliko, in po Zupančičevem mnenju ravno zato ni moglo priti do lustracije. Dejstvo seveda je, da otrok ni možno kriviti za grehe staršev, a stvar je dosti bolj zapletena, nezavedna, psihoanalitska.
Tudi v zahodni Evropi se je namreč izkazalo, da psihične posledice zločinov pogosto priplavajo na dan šele v 3. ali 4. generaciji.
Starši na svoje otroke še kako vplivajo tudi na nezavednem nivoju, ki je veliko globlji in do katerega ni preprosto dostopati. In v življenju odrasli pogosto ponavlja, kar ga je označilo ali travmatiziralo v otroštvu.
Preberite na Portal PLUS.
Kako nazorno pokaže problem B.M. Zupančič. To odseva tudi pri raznih montiranih procesih, ki se ponavljajo po istem scenariju že od leta 1945 dalje.
Za sodelovanje RKC-ja, prvo z fašisti in nato z nacisti ni opravičila. Domobranci so bili pomožne SS enote nacistične Nemčije in so zaslužni za uničenje celotnega Judovskega življa na področju Slovenije.
Salomon – resnica je – pred nastankom domobranstva, je komunist Stalin in Tito sodeloval z nacistom Hitlerjem, ki je počel to, kar ste napisali.
Na blogu Kavarne Hayek je bil objavljen članek o poboju Romov v bližini Iga. Jasno je, da so poboj izvedli partizani in jasno je, da je izkopano morišče pokazalo vso krutost boljševistične horde, ki jo častimo še danes. Storilci so se naredili za narodne heroje in živeli lepo življenje, saj so jih podaniki morali častiti skorajda kot bogove. Potomci so imeli na razpolago vse, da so se odlično izšolali, zasedli vrhunske položaje. Večina je kar nasledila svoje straše. Sedaj se s privilegiji uveljavljata že tretji in četrti rod. To je seveda mogoč le zato, ker partizani, no kruti boljševiki, ki so vdili partizanski odpor, niso bili nikoli kaznovani za svoja hudodelstva, celo več, prav ta hudodelstva so prikazana kot velike bitke, ki so osvobodile Slovenijo.
Tako je nastal sloj priviligirancev. Prikrivanje umorov je sicer zavržno, vendar niti ne bi bilo usodno, če ne bi bilo zraven kvarne ideologije, komunizma, ki je ugonabljal svet več ko pol stoletja in končno z berlinskim zidom propadel. V svetu. V Sloveniji pa ne, saj še danes omogoča prikrivanje zločinov in potvarjanje zgodovine. Tako je še danes Slovenija posejana z neštetimi spomeniki, ki slavjo poboje in pokole v glavne nedolžnih ljudi. To počnejo priviligiranci zato, da prikrivajo zločine svojih prednikov in udobno uživajo status priviligirancev. To je vzrok tudi neštetim maškaradam, ki jih kot rituale prirejajo po vsej Sloveniji in demostrirajo svojo moč.
Dokler ne bodo volivci zahtevali, da pri odkopu prikritih grobišč obvezo prisostvujejo poromci boljševističnih zverin in se seznanijo z neslavnimi zločini svojih očetov dedkov in pradedkov, se kaj bistvenega ne bo spremnilo. Prav morišče Romov je idelana priložnost, da se ob izkopu žrtev omeni vse, ki so ta pomor ukazali. Ve se, katera partizanska enota je zločin izvedla. Ve se, kdo so bili poveljniki, kdo politkomisarji. Zelo dobro se ve. In ve se, kdo so potomci teh zverin. Zakaj jih ne povabijo? Zakaj jih novinarji ne povprašajo, ali so ponosni na zločine? Ali ne bi bilo zanimivo slišati potomce, kako gleajo na te zločine? Ali se zavedajo, da imajo priviligrane položaje v državi prav zaradi teh zločinov?
Potomci žrtev se še danes otepajo s stigmo izdajalcev in jim je onemogočeno eankopravno življenje v Sloveniji.
Ali ni Janaz Janša osovražen med Slovenci zato, ker bi naj bil njegov oče domobranec? Ja,dr. Igor Šoltes, ki pa je potomec največjega hudodelca, pa je uglajen politik, ki ima odprta vrata za vse položaja, ki si jih zaželi.
Ali ne bi bilo prav, da ga povabijo na morišče Romov in si na kraju samem ogleda “remek delo” sojega dedaka in se praktično sezanai z gneocidom, ki ga na ves glas obsoja. Ampak ne tistega, ki ga je izvedel njegov dedek. Ne, do teh zločinov je zadržan.
Parv gotovo občuduje znan posnetek Wilija Brandta, ko je pkleknil na Poljskem in se pokasal za zločine svojih sonarodnjakov.
Če bi bil dr. Igor Šoltes sposoben storiti podobno, bi mu verjel, da je pošten politik. Tako pa ga vidim le kot povzpetnika, ki jadra na zločinih svojega krvavega dedka.
( Edvard Kardelj sicer ni sodeloval osebno pri zločinu, poboju Roov, bil pa je iniciator krvave boljševistične revolucije, ki pa je bazirala na zločinih, saj os zločini pokorili ljudstvo, ki je pod prislio sprejelo boljševistični komunizem.)