Bosta slovenska in evropska reforma azilne zakonodaje prinesli več reda na področju ilegalnih migracij?

Uredništvo
9

Zaradi epidemije so se spomladi opazno zmanjšale ilegalne migracije v Evropo. Aprila so vse članice Evropskega združenja za prosto trgovino prejele le 8700 prošenj za azil, kar je najmanj od leta 2008. A trendi priseljevanja v zadnjih letih so povsem drugačni, saj Evropske države leto za letom beležijo povečevanje te vrste migracij.

To je predvideno tudi za leto 2020, saj se s sproščanjem omejevalnih ukrepov zoper epidemijo COVID-19 te znova povečujejo. V prvem tednu julija je slovenska policija obravnavala 435 ilegalnih prehodov meje, v povprečju 73 na dan. Vlada se je lotila tudi priprave novele zakona o mednarodni zaščiti, migracijsko reformo pa pripravlja tudi Evropska komisija.

Število prošenj za azil se povečuje

Slovenija je v letu 2019 po podatkih Evropskega podpornega azilnega urada prejela 3820 prošenj za azil, kar je 33 odstotkov več kot leta 2018, ko je bilo teh prošenj 2875. Leta 2017 je bilo prošenj za azil še pol manj, 1435. Gre za višjo rast od povprečja EU, kjer se je število prošenj za azil v povprečju povečalo za 11 odstotkov.

Kljub upadu leta 2020 zaradi epidemije pa je bilo v prvih petih mesecih vloženih 1007 prošenj za mednarodno zaščito, skoraj toliko kot v celotnem letu 2017 in 3,5-krat več kot leta 2015, ki jih je bilo v celotnem letu 277.

V štirih letih se je število prošenj za azil na letni ravni v Sloveniji povečalo za skoraj 13-krat. Največ prošenj za mednarodno zaščito smo v Sloveniji sicer imeli leta 2000, ko je za azil pri nas zaprosilo 9244 oseb. V naslednjih letih je številka nato upadla na nekaj sto prošenj na leto, dokler ni znova presegla številke 1000 leta 2016.

Vse višje so v toplih poletnih dneh številke ilegalnih prehodov meje. V prvem tednu julija smo v povprečju dnevno zabeležili 73 ilegalnih prestopov meje, skupno 435. V drugi polovici junija je mejo ilegalno prestopilo okrog 54 ilegalnih migrantov dnevno.

Novela azilne zakonodaje skuša preprečiti zlorabe azilnega postopka

Ministrstvo za notranje zadeve je sedaj pripravilo predlog novele zakona o mednarodni zaščiti, s katerim želijo ustvariti podlago za boljše soočanje z naraščajočim številom prošenj za azil. Preprečiti želijo tudi zlorabe postopka mednarodne zaščite, ki so prav tako kot vloge v velikem porastu.

Kar polovico prošenj za azil so v lanskem letu vložili državljani Maroka, Alžirije in Tunizije, pri čemer so kot razlog pogosto navajali ekonomske razloge, večina prošenj pa je bila vložena z namenom zlorabe postopka, so konec junija sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Predlog zakona, ki bo v javni obravnavi do 22 julija, skuša osebe pod mednarodno zaščito v čim večji meri vključiti v tečaje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. Predlog predvideva sankcije za oviranje postopka mednarodne zaščite, neupoštevanje dolžnosti prosilcev za azil ter kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, javnega reda in miru ter za povzročanje kaznivih dejanj.

Ob dvomu v starost »mladoletnih« prosilcev za azil mnenje izvedenca

Gibanje bo prosilcu za azil mogoče omejiti že na meji, še preden se odloči o njegovi pravici vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Mejni organi lahko podvomijo o starosti tujca, ki se poteguje za mednarodno zaščito mladoletne osebe ter odredijo pripravo izvedenskega mnenja še pred podajo prošnje za mednarodno zaščito. Novela sankcije predvideva tudi za zakonite zastopnike mladoletnih prosilcev za azil. Država bo sodelovanje z njimi prekinila, če se izkaže, da so pristojne organe zavajali glede starosti domnevno mladoletnega prosilca ali njegove identitete.

Razlog za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito pa bo tudi očitno neizpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito in verjetnost, da je prosilec zlonamerno uničil ali odsvojil osebni dokument, ki bi pomagal pri ugotavljanju njegove identitete ali državljanstva. Znova se uvaja tudi možnost pritožbe na vrhovno sodišče. Prosilec, ki ima lastna sredstva za preživljanje, ne bo upravičen do žepnine, poravnati pa bo moral tudi sorazmerni del stroškov za bivanje.

Z novimi pravili želijo na ministrstvu doseči spoštovanje dolžnosti prosilcev za azil, spoštovanje azilnega postopka in sankcioniranje težjih kršitev pravil bivanja v nastanitvenih centrih. V zakonu je predvidena tudi možnost subsidiarne zaščite za osebe iz tretjih držav brez državljanstva. Po navedbi ministrstva je ta ukrep namenjen lažjemu prilagajanju bodočim evropskim rešitvam na tem področju.

Največ prosilcev za mednarodno zaščito v Evropi iz Sirije, Afganistana in Venezuele

Migracijsko reformo pa pripravlja tudi Evropska komisija. Evropska unija letno prejme tretjino svetovnih prošenj za azil oz. 738 425 v letu 2019, kar je 11 odstotkov več kot leta 2018. Kljub 87-ostotnemu padcu števila prošenj v času epidemije pa Evropska komisija na letni ravni pričakuje povečanje števila prošenj, zaradi poslabšanja razmer v svetu in kot posledico epidemije koronavirusa.

K porastu števila prošenj za azil je prispevalo tudi povečanje števila beguncev iz Venezuele in Kolumbije, skupno pa je še vedno največ prosilcev za mednarodno zaščito iz Sirije (11 %) in Afganistana (8,7 %), čemur sledi Venezuela s 6,2 %.

Komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson zato pripravlja Skupni evropski azilni sistem, ki naj bi bil predstavljen junija, vendar se je zadeva zamaknila v jesen, saj morajo države članice najprej uskladiti načrte za sklad za obnovo po epidemiji koronavirusa ter večletni evropski finančni načrt.

Evropska komisija pripravlja Skupni evropski azilni sistem

Reforma bo skušala nasloviti problematiko pritiska na južne članice Unije (Italija, Španija, Grčija in Malta), ki so pod največjim pritiskom migrantov, saj trenutno veljavna Dublinska uredba zahteva, da migrant vloži prošnjo za azil v prvi državi Unije, v katero vstopi.

Glede na veliko razdeljenost Evropskih članic glede vprašanja azilne politike mnogo stvari v načrtovanem novem azilnem sistemu še ni dorečenih. Na vprašanje o obveznih kvotah, ki jim izrazito nasprotujejo Avstrija, Češka in Madžarska, Johanssonova ni želela dati konkretnega odgovora.  Za nemško tiskovno agencijo pa je povedala, da je tudi glede tega vprašanja bolj optimistična po obisku nekaterih prestolnic, kot je bila pred tem.

Poudarila je pomen razločevanja med begunci, ki resnično potrebujejo mednarodno zaščito in tistimi, ki zlorabljajo sistem ter se zavzela za doslednejše deportacije tistih, ki jim bo zavrnjena prošnja za azil. Zavzela pa se je tudi za okrepitev legalnih možnosti prihoda v Evropo (po tej poti letno v Evropo pride pol milijona ljudi iz tretjih držav) ter ustvarjanju drugačne narative na področju migracij.

Čas je, da se na področju migracij v Evropi vzpostavi red

Mnogi Evropejci so že več let razočarani nad obvladovanjem migrantske krize s strani Evropske unije. Gre predvsem za željo po redu, urejenosti in spoštovanju zakonov. Zato je skrajni čas, da Evropa začne delati red na tem področju in preneha omogočati zlorabe azilnega sistema, ki večkrat vodi v zlorabo socialne politike in številne druge izzive.

Evropa zaradi nizke rodnosti brez migracij ne more. Tudi tukaj je sicer veliko vprašanje, koliko je želja posameznih politik, da bi za večjo rodnost dejansko poskrbele in kolikšen je politični interes levih politikov po čim večjem številu migrantov. Madžarska je dokazala, da je s trudim mogoče dvigniti tudi rodnost.

Predlog slovenske reforme azilne politike vsekakor kaže smer večjega reda na tem področju, za kar gre predlog pozdrviti. Počakati pa bo še treba na vsebino predloga švedske kommisarke za notranje zadeve. Iz do sedaj povedanega veje nekaj optimizma, a vprašanje je, ali je na področju, kjer države že leta ne najdejo soglasja, tega v času epidemije in okrevanja po njej, tega mogoče najti. EU se bori z vse več izzivi in čas bi bil, da zaviha rokave.

 

 

Doniraj

9 KOMENTARJI

  1. nagnat muslimane, albance iz slovenije ! dovolj je bilo dovolj, po kranju ne slišiš več slovenščine ponoči, to je znak za alarm, medtem ko izobražene Slovence izganjamo v tujino

    stop islamizaciji, stop priseljevanju

    zgledujte se po češki, madžarski, slovaški,poljski

  2. Edini red, ki je mogoč, je popolna ustavitev priseljevanja in izgon vseh, ki so kršili katerikoli zakon. Ne moremo pričakivati, da bodo prišleki spoštovali naše zakone, če so, kot prvo dejanje pri nas, nezakonito vstopili na naše ozemlje.

  3. V prvem tednu julija smo v povprečju dnevno zabeležili
    73 ilegalnih prestopov meje, skupno 435.
    V drugi polovici junija je mejo ilegalno prestopilo
    okrog 54 ilegalnih migrantov dnevno.
    Itd.
    Naj na naslednjih volitvah volimo SDS,
    da bo še naprej vlačila migrante v Slovenijo?

  4. Evropska unija mora čim prej začeti ustanavljati begunska taborišča v Siriji in Libiji.
    Vse begunce, ki jih prestrežejo na morju, ali pa pri vstopu v EU, zlasti v Grčiji, je potrebno deportirati v ta taborišča.
    V taboriščij je potrebno zagotoviti pogoje za bivanje beguncev, pred vsem izobraževanje in delo. Sprva je potrebno obnoiti obe prizadeti državi, Sirijo in Libijo. V taboriščih je potrebno postopno uvajati tudi proizvodnjo.
    Z begunci je potrebno pripraviti socialni program, ter težiti, da se vračajo v države iz katerih so pobegnili. V domovini morajo postati nosilci socialnih sprememb in reform.
    Beguncem je potrebno tudi ponuditi možnost, da vstopijo v EU in s etam začasno, ali satlno naselijo, vendar pod določenimi pogoji.
    Za izvedbo takšnega programa bo potrebnega mnogo napora. EU bo morala uveljavljati svoj moč prred vsem pri državah, ki povzročajo nered v obeh drćavah Sirijiin Libiji. To so pred vsem Rusija,Kitajska, Iran in Saudska Arabija.
    EU je gospodarska velesila, zato lahko z gospodarskim vplivom doseže cilj, to je zadržati večino migrantov izven EU, jih socializirati, jih izobraziti ter jih usmeriti v normalno življenje.
    Ščasoma je potrebno begunska taborišča širiti v država iz katerih je največ beguncev.
    Toso krhke drćžave , ki jih je potrebno prisiliti, da mnogo več naporov posvetijo socializacijiin prosveti svojega prebivalstva.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime