Boscarolu očitajo 5 milijonov državnih subvencij, a je državi že petkratno povrnil. Kaj pa Mirovni inštitut?

Ivo Boscarol v Odmevih (foto: arhiv MMC RTV SLO)
POSLUŠAJ ČLANEK
"Ko sem prebral osnutek koalicijske pogodbe, sem mislil, da gre za neslano šalo. Potem ko sem se pogovarjal z nekaterimi ministri in ko sem dejansko videl, da so prodali slovensko zasebno podjetništvo za ministrske plače v naslednji vladi, me je postalo strah." 

Zgornje besede uspešnega slovenskega podjetnika in inovatorja Iva Boscarola iz Odmevov, ter napoved, da bodo ob takšni vladi podjetniki raje šli v "normalna davčna okolja", so dvignila prah/preplah v levi medijsko-politični srenji.

Plaz razprav je sprožil urednik časopisa Večer, Matija Stepišnik, ki je na Twitterju Boscarolu očital državne subvencije ter posredno celo izdajstvo Slovenije.

Oglasili so se številni, desnih in levih nazorov, da je takšno stališče odgovornega urednika pomembnega časopisa do uglednega podjetnika, ki zaposluje čez 100 dobro plačanih delavcev in je promotor Slovenije v tujini na področju ultra lahkega letalstva, milo rečeno neprimerno.

A očitek o prejemu subvencij je na Boscarola iz levo usmerjenega tiska priletel že tudi kdaj prej. Zato smo preverili koliko denarja je preko davkov in prispevkov podjetje Pipistrel d.o.o. v zadnjih desetih letih vrnilo v državno blagajno. Nato smo vzporednico potegnili še z Mirovnim inštitutom, je v istem obdobju dobil zgolj dobrih milijon evrov manj davkoplačevalskega denarja od Boscarolovega Pipistrela. 

Kdo je Sloveniji več prispeval, presodite sami.

Plaz ogorčenih (in tudi pritrjujočih) odzivov je na družabnih omrežjih sprožil urednik Večera Matija Stepišnik, s spodnjim tvitom na račun slovenskega letalskega podjetnika in inovatorja:



Na svojem Facebook profilu pa je vključil še dva uspešna slovenska podjetnika, kar je prestregel Bojan Požar:



Po številnih odzivih v smislu, da je Slovenija Boscarolu lahko samo hvaležna in da bi se morali v Mariboru takšne podjetnike truditi obdržati, ne pa naganjati v tujino, je Stepišnik dodal še stališče, da se Boscarol državi lahko predvsem zahvali (ne pa da jo kritizira):



A tudi na odgovor glede višine teh subvencij ni bilo treba dolgo čakati:



Ker kritike na Stepišnikov račun niso pojenjale, je dan kasneje v treh tvitih zapisal, da ni imel "niti najmanjšega namena žaliti kogarkoli/slovenskega podjetništva, ki veliko prispeva k družbi," ter da tako on kot Večer uspešne podjetnike "zelo cenijo". A Pandorina skrinjica je že bila odprta.

Koliko je torej Boscarol prejel in koliko vrnil?


Letalo Pipistrela Vir foto: wikimedia


Urednik Večera je torej Ivu Boscarolu očital dobrih 5 milijonov evrov državnih subvencij, ki jih je njegovo podjetje Pipistrel d.o.o. prejelo v zadnjih petnajstih letih, večino med leti 2007 in 2012 od Javne agencije za tehnološki razvoj.

V tem času je podjetje s sedežem v Ajdovščini napredovalo na vseh področjih in v letu 2017 ustvarilo 19,33 milijonov evrov prometa in 1,7 milijonov evrov čistega dobička. Tovrstne poslovne rezultate je ustvarilo 106 zaposlenih s povprečno plačo 1.903 € bruto, kar je slabih 200 € bruto več od povprečne slovenske plače. Dodana vrednost na zaposlenega je v teh letih znašala med 55.000 in 60 tisoč evri.

Samo v zadnjih 5 letih je (2013-2017) je Pipistrel državi tako plačal 1,25 milijona evrov davka na dobiček. V enakem obdobju je zgolj podjetje plačalo 990 tisoč evrov prispevkov za socialno varstvo in 970 tisoč evrov v pokojninsko blagajno. Po grobi oceni glede na povprečno plačo so zaposleni v tem času od svojih bruto plač prispevali še 2,3 milijona evrov za socialno varnost, 700.000 evrov v zdravstveno blagajno, 1,3 milijona evrov v pokojninsko blagajno in plačali še približno 1,4 milijona evrov dohodnine (odvisno od olajšav).

S svojim delovanjem v zadnjih petih letih je tako pogon podjetja Pipistrel d.o.o. v razne državne blagajne prispevalo okrog 9 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj dvakrat toliko, kot je prejel subvencij v trikrat daljšem obdobju. Pri tem niso upoštevani državni prihodki od DDV pri prodaji končnih produktov (letal) v Sloveniji, kot tudi ne davščine pri uporabi infrastrukture, pri porabi energentov in podobno. Obenem Pipistrel kruh zagotavlja 106 ljudem in njihovim družinam, ki večinoma prejemajo precej višji prihodek od povprečne slovenske plače.

Ivo Boscarol v Odmevih: »Imamo normalno obdavčitev kapitalskih dohodkov dobičkov, nova koalicijska pogodba predvideva, da bodo šli vsi kapitalski dohodki: od obresti do dohodka od prodaje podjetja, dobička, vse gre v dohodnino.

To pomeni, da če smo zdaj podjetja 20 let vlagala, da smo puščala dobiček notri, bomo sedaj obdavčeni 50 odstotno. Verjemite, da podjetja tega ne bodo lahko prebavila. Danes smo že imeli klic agencije, ki ponuja možnosti preselitve podjetij oz sedežev podjetij v tujino. Sedaj tudi že Italija in Avstrija bosta bistveno ugodnejša od nas.

Mi smo pričakovali, da bo nova vlada poslušala to kar mi govorimo, da bi lahko dobiček delili zaposlenim, da bi bili bolj motivirani, da bi šel ta dobiček k tistim, ki ga ustvarjajo, sedaj bo pa šel v državni proračun. Če imate podjetje za prodat in da bo polovico prodala država, verjemite mi, da bodo podjetniki raje šli v normalna davčna okolja, se taki zasebni podjetniki v Slovenijo ne bodo več vrnili.

Če res mislimo slovensko podjetništvo tako poteptat in če res mislimo, da se vreča lahko samo prazni, ne polni, potem, če bo ta koalicijska pogodba res zaživela, lahko računamo, da bo samo še javni sektor polnil javni sektor.«

Mirovni inštitut: 18 zaposlenih, 3,75 milijonov € iz javnih blagajn


V enakem obdobju kot je Pipistrel prejel 5,1 milijonov evrov državnih subvencij, se je na Mirovni inštitut iz raznih državnih virov steklo 3,75 milijona evrov davkoplačevalskega denarja.

Večino, slaba 2 milijona evrov, iz Agencije za raziskovalno dejavnost RS, slaba pol milijona evrov iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, med financerji nato sledijo Ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za delo ter Ministrstvo za zunanje zadeve. Na 6. mestu je z dobrimi 100 tisočaki Mestna občina Ljubljana.

Mirovni inštitut je sicer nevladna organizacija za "sodobne družbene in politične študije," ki deluje na Metelkovi 6 v Ljubljani. Zaposluje 18 ljudi, večinoma z družboslovno izobrazbo, med njimi nekaj magistrov in doktorjev znanosti.

Med svojimi raziskovalnimi projekti navajajo Igraj na spremembo - ozaveščanje in opolnomočenje deklet in fantov pri preprečevanju nasilja na podlagi spola prek avdiovizualnih medijev in glasbe, Vsi potrebujemo novo angažiranost, Mediji za državljane, državljani za medije – Krepitev vloge civilne družbe pri prizadevanju za izboljšanje medijske in informacijske pismenosti v državah Zahodnega Balkana.

Zadnje izdane publikacije pa so: Priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družabnih omrežjih, Spremembe očetovstva: moški med delom in starševstvom, Očetje: kratke zgodbe o sodobnem starševstvu in podobno.

Pred časom smo pisali tudi o umetniškem projektu Maska umetnika Janeza Janše, ki je v istem obdobju kot Pipistrel in Mirovni inštitut iz državnega proračuna pridobil 3,95 milijona evrov.

Komentar očitkov na račun Iva Boscarola in levičarske protipodjetniške logike, ki stoji za njimi, pripravljamo za torek zjutraj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30