Bosanski mediji o tem, da bosanski jezik postaja izbirni predmet v slovenskih šolah, na ministrstvu skopi s pojasnili

POSLUŠAJ ČLANEK
V bosanskih medijih je včeraj zaokrožila novica, da so predstavniki Ministrstva za izobraževanje Republike Slovenije sestali s predstavniki Bosanskega akademskega društva v Sloveniji (BADS) in se pogovarjali o možnostih uvedbe bosanskega jezika kot obveznega izbirnega predmeta v slovenske osnovne šole.

Na ministrstvu za izobraževanje včeraj niso dali nikakršne izjave, da je do srečanja prišlo, zato smo jim poslali vprašanja glede dotične teme. Zanimalo nas je predvsem, ali je pisanje bosanskih medijev resnično in koliko otrok se bo ta sprememba dotikala.

Čeprav naj bi bilo, kot poročajo bosanski mediji, srečanje preliminarne narave, naj pi po njihovem pisanju srečanje potekalo “v obojestranskem navdušenju in pripravljenosti za iskanje rešitve”, ti pa naj bi nato takoj obrodili sadove.



Tako naj bi bila naklonjenost ideji, ki so jo predstavili prof. dr. Edvin Dervišević, predsednik BADS, Adriana Kuči, podpredsednica BADS, in Mirela Galijašević, profesorica bosanskega jezika in književnosti, vodja jezikovne sekcije, ki deluje v okviru tega akademskega društva, s strani slovenskega ministrstva visoka. Na sestanku sta bila prisotna Aleš Ojstršek, vodja sektorja za izobraževanje, in Bronka Straus, odgovorna za jezikovno izobraževanje v sektorju za razvoj šolstva.

Kot še piše bosanski medij Avaz, je bilo na sestanku dogovorjeno, da bosta Sektor za razvoj šolstva in BADS z medsebojno pomočjo pogoje za uvedbo dodatnega pouka v bosanskem jeziku uresničila v začetku naslednjega šolskega leta, torej šolskega leta 2022/2023. Hkrati pa se bo izvajalo priprave na dolgoročno pridobitev statusa obveznega izbirnega predmeta za bosanski jezik.

Dopolnilni pouk, ki naj bi se v nekaterih slovenskih osnovnih šolah začel septembra, bo namenjen predvsem učencem višjih letnikov bosanskega porekla, ki imajo stik z jezikom svojih prednikov skozi ritem življenja svojih družin, vrata učilnic pa bodo odprta vsem učencem.

Bosanski jezik je kot del učnega načrta že prisoten v šolah nekaterih evropskih držav, kot sta na primer Švica in Avstrija.

Kaj pravi ministrstvo?


Ob zanimivem dejstvu, da je bila novica objavljena v bosanskih medijih, na strani ministrstva za izobraževanje pa ni bilo nobene omembe sestanka, smo pisali na ministrstvo in spraševali o tem, če se je sestanek zares zgodil, če je res, da se bo bosanski jezik začel septembra 2022 izvajati v slovenskih šolah kot izbirni predmet, o čemer pišejo bosanski mediji, koliko otrok zadeva ta sprememba in če je bil sestanek dogovorjen že pod prejšnjim ministrom ali šele pod novim.

Na večino vprašanj niso odgovorili, so pa v skopem odgovoru iz ministrske službe za odnose z javnostmi zapisali, da je poučevanje bosanskega jezika in kulture v obliki dopolnilnega pouka že potekalo v letih 2013–2017. Pobudo za izvajanje dopolnilnega pouka poda zainteresirana skupnost, ki tudi poišče učitelja/učitelje tega pouka.

Za priseljence, otroke priseljencev oz. pripadnike drugih narodnosti v Sloveniji se v skladu z zakonodajo organizira pouk maternih jezikov in kultur, čigar osnovni namen je negovati in spodbujati učenje materinščine. Spoštovanje maternega/domačega jezika je predpogoj za zagotavljanje socialne kohezije in pravičnosti v izobraževanju.

V okviru obveznih izbirnih predmetov v osnovni šoli sistem trenutno ponuja možnost učenja 13 tujih jezikov, nazadnje sta bila sprejeta učna načrta za poučevanje kitajščine in slovenskega znakovnega jezika. Nabor jezikov se lahko tudi poveča, kadar so za to ustvarjeni pogoji. “Obvezni izbirni predmet za bosanski jezik bi v praksi potekal enako kot poteka poučevanje vseh ostalih obveznih izbirnih predmetov,” so zapisali na ministrstvu in dodali, da si prizadevajo, da bi tudi izvajanje tega pouka potekalo na recipročni ravni med državami.

V zraku torej še vedno ostaja vprašanje, kako je prišlo do te odločitve, o kateri pišejo bosanski mediji in ki je, kot vse kaže, resnična. Zanimiva je tudi skrivnostnost s strani pristojnega ministrstva.

Zato niti ne čudi, da glede te teme obstaja vse več govoric, kot je ta na spodnjem tvitu.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike