Borut Rojc: Sodelujemo lahko s komerkoli, ki bo pripravljen delati in izpolnjevati tisto, kar potrebujejo ljudje (2. del)

Foto: Tomo Strle

V prvem delu intervjuja z Borutom Rojcem, ki smo ga na Domovini objavili včeraj, smo spregovorili o aktualni situaciji, njegovi pretekli politični poti in povezovanju v krogu strank Povežimo Slovenijo. V drugem delu intervjuja pa preberite o načrtih in obetih za prihodnje volitve, konkretnih izzivih in družinski noti vstopa v politiko.

V politiki v zadnjem času vidimo več izključevanja kot povezovanja. Čemu pripisujete to dejstvo?

Zakaj se nekatere stranke v Sloveniji toliko ukvarjajo z izključevanjem, ne vem. Tudi pri prejšnji stranki nisem tega razumel. Nisem razumel, zakaj tako zavračamo sodelovanje s SDS. Ko sem vstopil v stranko, so me učili, da je SDS vir vsega zla na tem svetu.

Sam pa sem po naravi tak človek, da dam vsakomur priložnost in se potem sam odločim. Tako smo na lokalnem nivoju začeli sodelovati in sem spoznal, da ti predsodki niso držali. Ne razumem užitka, ki ga imajo nekateri z izključevanjem, verjamem pa, da volivke in volivci cenijo povezovanje. Samo s povezovanjem je mogoče priti do rezultatov. V Ilirski Bistrici smo s povezovanjem prišli do preko 90 milijonov evrov investicij in ljudje to vidijo. Mislim, da je to prava pot.

Ne razumem užitka, ki ga imajo nekateri z izključevanjem, verjamem pa, da volivke in volivci cenijo povezovanje. Samo s povezovanjem je mogoče priti do rezultatov.

Je Slovenija po vašem mnenju že dozorela za kakšno veliko koalicijo oz koalicijo, ki konkretno sega čez sredino?

Če imate v mislih koalicijo med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in SDS, se bojim, da Slovenija zaenkrat še ni pripravljena. Oziroma mislim, da bi bile stranke aktualne vlade pripravljene na tako sodelovanje, bojim pa se, da stranke leve sredine še niso. Zakaj, pa ne vem.

Dejstvo pa je, da že v svojih nastopih sporočajo, da vnaprej zavračajo sodelovanje z vsemi, ki so v aktualni vladi. To nima nobenega smisla. Kaj bodo pa naredili, če ne zberejo dovolj glasov, da bi sestavili svojo vlado? Tega si ne znam razložiti.

V Povežimo Slovenijo pravite, da nikogar ne izključujete. Se vidite v koaliciji tudi s Socialnimi demokrati in Levico?

Ne bi nikogar vnaprej izključeval. Drži pa, da če bom sam izvoljen v državni zbor, bom zahteval, da se dogovorimo tudi, kako bomo delali, ne da samo podpišemo koalicijsko pogodbo in potem tam sedimo. Sodelujemo pa lahko s komerkoli, ki bo pripravljen delati in izpolnjevati tisto, kar potrebujejo ljudje v državi in na terenu.

Seveda pa se je treba prej dogovoriti tudi, pri katerih stvareh bomo sodelovali. Na neke nacionalizacije in metanje podjetnih ljudi v morje ravno ne pristajam. Pa upam, da tudi drugi, ki bodo po 24. aprilu prišli v parlament, ne bodo tega zagovarjali, ker to pač ne gre.

Mediji so nekaterim projektom bolj naklonjeni kot drugim. Nekaterim direktorjem elektroenergetskih podjetij v živo prenašajo tiskovne konference in se dnevno sprašujejo o njihovem vstopu v politiko, Povežimo Slovenijo pa mediji skoraj zamolčijo. Čemu pripisujete to razliko v medijih?

Vlado morajo voditi ljudje, ki razumejo, da je treba javni denar razporediti po vsej državi.

Meni se zdi, da so mediji v Sloveniji razdeljeni na pol. Tisti, ki so prenašali gospoda Goloba, očitno menijo, da Povežimo Slovenijo ni neke omembe vredna politična sila. Lahko bi rekli tudi, da se nas malo bojijo omenit, ker smo politična sila, ki ima perspektivo in bi lahko odločala o prihodnji vladi.

Mislim, da je to kombinacija obojega, ampak glede tega se ne sekiram. V lokalni politiki sem v Ilirski Bistrici že več kot deset let in tudi tukaj smo imeli z mediji bolj negativne izkušnje. Ampak to ni bistveno. Mi moramo nadaljevati svoje delo, iti na teren, nekateri mediji nas bodo omenili, drugi ne. Obstajajo še socialna omrežja in mislim, da nam s trdim delom rezultat ne bo izostal.

Kaj pa javnomnenjske ankete? Nekatere merijo, še preden so obstajale njihove stranke, spet drugim, recimo vam, kažejo sorazmerno nizke odstotke.

Sam ne dam dosti na ankete. Prava anketa so volitve. Ankete pogosto kažejo eno, potem pa se na volitvah izkaže nekaj čisto drugega. Eni stranki so na evropskih volitvah nakazovali štiri poslance, pa je potem dobila dva. Počakajmo volitve in pustimo ankete pri miru, ker se nima smisla zanašati nanje.

Tudi na medije se verjetno ne boste zanašali, na kaj pa se boste? Kakšno kampanjo lahko pričakujemo z vaše strani?

Pričakujte kampanjo na socialnih omrežjih in na terenu. Če bo kakšen medij to zaznal, toliko bolje, proti temu pa pač ne moremo. Bojim pa se, da bo letos kampanja morda celo najbolj umazana doslej. Upam pa, da se motim.

Centralizacijo omenjate kot velik problem. Na katere ukrepe stavite v prizadevanjih za decentralizacijo?

Tukaj ni magičnih rešitev. Vlado morajo voditi ljudje, ki razumejo, da je treba javni denar razporediti po vsej državi. Če vodilni to razumejo, oziroma če citiram svojega bivšega strankarskega kolega Matjaža Nemca: Če je politična volja za to, se to zgodi, če je ni, pa se ne zgodi. To je to.

Če bom del prihodnje koalicije, bom zahteval, da se projekti, pomembni za ljudi, uvrstijo v državni proračun. Vem, da ne gre vse naenkrat, ampak če si postavimo neke finančne načrte, lahko vse to izvedemo. Je pa treba iti na teren in ljudi vprašati, kaj potrebujejo, namesto da se samo pametuje v Ljubljani.

Foto: Tomo Strle

V Ilirski Bistrici so velik problem predstavljale migracijske poti ilegalnih migrantov, bilo je veliko smeti, vlomov. Kakšna je situacija danes in kje vidite rešitve zanjo?

Mislim, da še vedno potrebujemo aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi oziroma okrepljeno prisotnost vojske na terenu. Te migracije se še niso ustavile. Smeti se še vedno pojavljajo. Ministrstvo za notranje zadeve nam je odobrilo dodatna sredstva za reševanje tega problema. Ta problem je še vedno tukaj. Verjamem, da so rešitve, ki jih je predlagala vlada, a so bile zavrnjene, dobre, in bi se jih dalo v prihodnosti izvesti. Trenutna konstelacija državnega zbora pa tega ne dopušča in zoper to ne moremo nič.

Glede na začetek vojne v Ukrajini se lahko upravičeno bojimo, da čaka Evropo nova begunska kriza, tokrat iz Ukrajine. Kako naj se Slovenija sooči s tem?

Ne moremo sprejeti nekontroliranega števila ljudi, od koderkoli že so.

Danes sem prebral en zanimiv tvit, ki je spraševal tiste, ki smo bili proti beguncem oz., kot jim sam pravim, ilegalnim migrantom, z Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije, če bomo tudi proti beguncem iz Ukrajine. Tukaj je treba vedeti, da je med enimi in drugimi ključna razlika.

Tisti, ki danes prihajajo v Ilirsko Bistrico, pridejo v državo ilegalno, ne vemo, kdo so in koliko jih pride. V kolikor pa bodo begunci prihajali iz Ukrajine, bodo prišli iz države, kjer je vojna, v prvo varno državo – Madžarsko, Poljsko, Slovaško … in vedeli bomo, kdo so in koliko jih je. Če se bomo v okviru Evropske unije dogovorili za njihovo razporeditev po Evropi, se bomo takrat s tem ukvarjali. Videti pa bo treba, koliko je teh ljudi, ker možnosti ni neomejeno.

Meni je čisto vseeno, kakšne barve kože in veroizpovedi so ljudje, ki jih sprejmemo. Ne moremo pa sprejeti nekontroliranega števila ljudi, od koderkoli že so. Ker te ljudi je treba nekam namestiti, jim dati hrano, vodo, delo in zanje poskrbeti. Počakajmo, kako bo potekal razvoj dogodkov in sproti sprejmimo ustrezne odločitve.

Problem migracij, s katerimi se soočamo danes, je, da so nekontrolirane in neomejene. To pa ne gre, pa naj bodo migracije iz Ukrajine, Rusije ali Bližnjega vzhoda.

V politiko ste sledili svojemu očetu. Kako je vstopiti v politiko »v senci« svojega očeta? Je to olajševalna okoliščina ali ovira?

Meni je pomembno, da je problem rešen, kdo ga reši, pa mi je čisto vseeno.

V politiko sem vstopil kmalu za njim, takrat še v Mladi forum, podmladek SD. On je bil takrat predsednik lokalnega odbora. Jaz gledam predvsem na to, če se z osebo razumem in če delimo enake poglede. Če se tukaj ujamemo, je čisto vseeno, kdo je župan ali pa predsednik lokalnega odbora, lahko bi bil tudi kdorkoli drug. Pomembno je, da deli pogled na reševanje problemov in jih tudi hoče reševati.

V levosredinskih vladah se mi je večkrat zgodilo, da smo se sicer strinjali, ampak se ni potem nič zgodilo. In potem so tekla leta in je morala priti desnosredinska vlada, da smo rešili problem. Meni je pomembno, da je problem rešen, kdo ga reši, pa mi je čisto vseeno.

Ločujete v družini politiko od odnosov? Se na družinskih kosilih pogovarjate o politiki?

V družini imamo enake poglede na politiko in reševanje problemov. Imamo tudi enake vrednote. Svoje vrednote sem dobil od staršev in sem vesel, da so me vzgojili, kot so me. Tako da tukaj ni problema. Ni pa tako, da bi se vedno, ko se srečamo, pogovarjali o politiki. Se menimo tudi druge stvari. Kam bi pa prišli, če bi govorili samo o politiki? Pri kosilu rajši govorimo o čem drugem.

Za politiko je določen čas. Ko najdemo rešitve, pa se umakne iz pogovorov.

Pred letom dni, ko sem delal intervju z vašim očetom, še ni vedel, kakšna bo njegova politična prihodnost po izključitvi iz SD. Se vam je pridružil v Povežimo Slovenijo?

On za razliko od mene ni član stranke Konkretno. Mislim pa, da bo podpiral tisto vlado, ki bo reševala probleme, tako kot je zdaj, in bo pohvalil, kar je za pohvalit in kritiziral, kar je vredno kritike. Tako ga vsaj sam vidim, boste pa morali njega vprašati, kje se vidi v prihodnje.

Foto: Tomo Strle

3 komentarji

  1. Medtem, ko je skoraj polovica volilcev SD disciplinirano ubogala strice iz ozadja
    ter prešla med potencialne volilce Golobove stranke Gibanje Svoboda, pa so
    simpatizerji stranke Levica bolj svojeglavi in neposlušni. Morda jih bo k zapustitvi
    matične stranke prepričala njena ‘kao’ obravnava pred Ustavnim Sodiščem.
    Agencija MediaGauss, 26.02.2022:
    .
    SDS 29
    Levica 13
    NSi 12
    Povežimo Slovenijo 9
    Gibanje Svoboda 8
    SD 7
    LMŠ 4
    Desus 2
    SNS 2
    Naša dežela 2
    .
    Ostale stranke skupaj 12

Komentiraj