Borut Pahor za Večer: Arbitražnemu sporazumu ne vidim alternative

Uredništvo
2

V sobotnem intervjuju za Večer je predsednik države Borut Pahor med drugim izrekel tudi nekaj misli in ocen pred prihajajočo razglasitvijo arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Pahor meni, da v četrtek ne bo več vprašanj o meji, saj bomo dobili odgovor, ki ga čakamo že 26 let, z njim pa tudi pravno podlago za uveljavitev poteka meje.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, glede na to, da je stališče uradnega Zagreba, da je arbitraža mrtva, Pahor odgovarja, da ga to spominja na leto 2009, ko se v začetku leta ni zdelo, da bi kdorkoli lahko spremenil stališča, potem pa smo v novembru imeli podpis arbitražnega sporazuma v Stockholmu.

“Mislim, da se lahko zgodi tudi sedaj,” meni Pahor. “Rešitev ne bo lahka in enostavna, a če bosta vladala zaupanje in iskrena želja, da se vprašanje reši, vidim možnosti, da problem presežemo enkrat za vselej. Naj spomnim: dogovor smo ob naklonjenosti Evropske komisije in tudi podpori mednarodne skupnosti, da pride do podpisa in ratifikacije sporazuma, dosegli sami. Najprej in najbolj sami. Arbitražnemu sporazumu ne vidim alternative.”

Pahor je še dejal, da odločitev arbitražnega sodišča pričakuje sicer z dolžno skrbjo, a mirno in osredotočeno.

Celoten intervju, v katerem je govora tudi o pokopu žrtev povojnih pobojev, stanju v EU ter nekaterin notranjepolitičnih vprašanjih, si lahko preberete tukaj.

2 KOMENTARJI

  1. Kmalu bomo spoznali,da imajo Hrvati prav, ko so se odrekli arbitraži. Sodišče, ki je razsodilo spor o meji med Hrvaško in Slovvenjo po mjem prepričanju ni sposobno dokončno določiti meje, ne da bi se izognilo napakam, ki bodo v bodoče netile spore med državama.
    Določitev meje med Hrvaško in Slovenijo je pred vsem tehnični problem, uppravni problem, najmanj pa pravni problem. Le ob močni tehnični ekipi, ki bi suportirala sodišče, bi lahko pričakovali dobro rešitev. Tako pa je razmejitev prepuščena pravnikom,ki tehnično niso dovolj podkovani, da bi lahko kvalitetno razmejili državi.
    Samo nekaj spornih primerov, ki jih je pokazala RTV so pred vsem tehnični problemi in ne pravni. Menim,da jih sodišče ne bo ustrezno rešilo in ostale bodo sporne točke tudi v bodoče.
    Tudi problem razmejitve na morju je pred vsem strokovni problem, ne pravni. Po zakonu, torej po razsodbi bo vse v redu, praktično pa bo razmejitev vse prej kot tehnično ustrezna.
    Pomorsko pravo sloni na načelu, da obala določa mejo na morju. Po tem načelu , ki je praktično, razumljivo in ga lahko spoštuje vsak, še tako neuki ribič bi sicer bilo krivično za Slovenijo, a bi se takšne razmejitve lahko držali vsi, ki čofotajo po Piranskem zalivu. Zahteva Slovenije sodišču narekuje, da odstopi od tega pravila in da omogoči stik Sloveskega morja z opritm morjem, kar pa je nemogoče, ob upoštevanju načela pomorskega prava, saj iz zadnje točke na kopni meji ni mogoče s prostim očesom videti zahtevano točko na morju. Zato bo sodišče moralo čarati in določiti nekaj, kar za pomorsko prakso ne bo spejemljivo. Tudi navadni morjeplovci iz gumjastih čolničkov se ne bodo znašli. Pomorski volkovi, kapiteni velikih ladij pa se bodo rešitvi le posmehovali. Zarisan koridor, če se je sodišče zanj odločilo, bo izsiljena rešitev, ki ne bo služila prav ničemer. Morda bo ob njej zažarel Borut Pahor in dosegel nekaj minut blaženosti, na kar bo razmejitev odtavala v pozabo. Bo pa idelana podlaga za vsakovrstne spore in netila sovraštvo med državama in gorčala življenje sosedov, ki živijo v miru, ščasoma pa lahko postanejo sovražniki.
    Zariasan koridor ne bo služil prav nikomur na morju, služil pa bo politikantom in to pred vsem Slovenskim, saj bodo lahko do besnosti pisali protestne note,čemur smo včasih rekli,da so pritožbe na tramvajkomando.
    Kaj se bo zgodilo z Jorasom? Prav gotovo ga bo soišče žrtvovalo za neumen koridor, ki bo služil le političnemu napuhu. Žrtvovali pa bomo svojega državljana z njegovo hišo in pretovorjenimi fosni, ki so zasloveli enako, kot njegova Evropska pot.
    Bistveno bolj modro bi slovenski tožengroši postopali, če se za arbotražo ne bi odločili, čakali na čas, ko se bodo strasti obeh držav ohladila in bi postopno, korak za korakom določile mejo na kopnu tako, kot si jo želijo prebivalci ob meji. Ti so sedaj izključeni in prepuščeni tujcem, ki so jim določili, kako naj živijo ob meji in z mejo. Takšna razmejitev ni klasična, s podobnim prmerom se še ni srečalo nobeno sodišče in tudi če so se tega lotili vrhovunski pravniki, nalogi niso bili kos, kati določitev meje, je naloga za druge vrhunske strokovnjake, najmanj pa za pravnike, tudi sodnike.

  2. Usoden nesporazum pri arbitraži o meji predstavlja v Sloveniji prepričanje, da je tak postopek enak sporu Frančka in ivana o meji med njunima posetvoma.ker se ne moreta dogovoriti in sporazumeti, se pač podata na sodišče in to razsodi, tako kot pač razsodi.
    Ta določitev državne meje pa za takšen pristop ne velja.
    Sodišče ne more razsosditi in določiti mejo samostojno. Nujno je, da mejo priznata obe stranki, v tem primeru Slovenija in Hrvaška. Zato je bilo sestavljeno sodišče s popolno pariteto in v popolnem soglasju obeh strank v postopku.
    V trenutku, ko so Hrvati odstopili iz postopka, paritete ni več in meje ni več mogoče določiti sporazumno. V kolikor sporazumnost odpade, lahko sodišče odloči samo arbitrarno, to pa nima nobenega smisla, saj ni nikogar nad dvema suverenima državam, ki bi lahko izvedel prisilo, da državi razsodbo spoštujeta.
    Spomnil sem se na lučaj, ko si ženin pred matičarjem premisli in se noče oženiti z nevesto. Namesto da, reče ne. Ali ga lahko svatje prisilijo, da kljub temu pristane za poroko? Pa če par so svatje pripravljeni,pečenka pečena in torta pripravljena.
    Seveda se lahko pojavi lobiranje. S tem je začela Slovenija in upam,da bo aktivirala vse resurse, da bodo širom po svetu iskali podpornike razmejitvene sodbe. Kaj pa to pomnei v praksi? Ali bo potem, ko bo dosežen kvorum, recimo, da bodo Slovenijo podrle najmočnejše države, Slovenija potem napovedala vojno Hrvaški? Ali bodo podpornice Slovenije napovedale embargo Hrvaški? Ali jo bodo izločili iz EU,ali NATa? Nič takšnega se ne bo zgodilo.Hrvaška bo še naprej samostojna in suverena država s svojim zavezniki in prijatelji, tako kot Slovenija. Nihče, nobena država se ne bo vmešala v spor in zahtevala izvršitev razsodbe. Življenje bo šlo naprej, Kalimero pa bo ostal vse bolj osamljen in končno se bo naveličal jokati in betiti. Mejo bo potrebno določiti na drugačne način. Spoznali bomo, da pač v tem ternutku še nismo sposobni mejo določiti tako, kot se meja določi. Obe državi morata biti složni in soglasno sprejeti mejo takšno, kot jo določi stroka in pred vsem prebivalci ob meji. Saj ti so najpomembnejši. Prevevajo jih nacionalna čustva, ali tudi ne, imajo dnevno opraviti z mejo, ki dolga leta, stoletja ni bila meja, takšna kot se jo želi z arbitražo vzpostaviti.
    Priznati pa je potrebno da gre pri uveljavitvi meje, ki jo bo zarisala arbitraćža, pred vsem za pretirane ambicije politike, ki si želi v očeh prebivalcev popraviti vtis, ki je zelo slab, saj Slovenci politikom ne zaupajo.
    To pa je tisto, kar je obsodbe vredno. Zato, da bodo za nekaj dni zablestele popolnoma nesposobne politične zvezde, kot so Pahor, Cerar in Erjavec, bo žrtvovano marsikaj, kar arbitraža zanesjivo ne bo rešila, saj pri določitvi meje ne gre za razsojanje, ampak za določitev meje, ki jo morata priznati obe strani, pred vsem pa prizadeti prebivalci. Teh pa ni maloin ni nikakršne možnosti, da bi arbitri bili takšni mojstri, da bi vsem zadostili.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime