Borut Pahor: Janez Janša se je v času covidne krize o vseh stvareh skušal posvetovati in upoštevati različna mnenja, ni bilo nobene uzurpacije oblasti (2. del)
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu predsedniškega intervjuja z Borutom Pahorjem, ki smo ga na Domovini objavili včeraj, si lahko preberete njegov pogled na vlogo predsednika, predsedniške kampanje, njenih tokratnih kandidatov ter zrelost slovenske demokracije.
V drugem delu pa smo se dotaknili civilne družbe, neformalnih struktur, odnosa do Janeza Janše, vojne v Ukrajini, geopolitične situacije v Evropi in svetu ter njegovih ambicij po prenehanju mandata predsednika republike.
Se vam zdi bolje, da bi se te civilno-družbene skupine izmerile na volitvah? Ali morda presegajo svojo vlogo s tem, ko posegajo tudi na polje političnega in svoje interese izražajo preko zahtev določeni politični opciji?
To vprašanje politika postavlja civilni družbi, češ, če imate toliko za povedat, zakaj pa ne greste na volitve in tam opravite svoj posel.
Kot politolog lahko rečem, da je najboljša civilna družba tista, ki je glasna in vplivna, a se hkrati upre skušnjavi, da bi šla v politiko. Od takšne civilne družbe imamo največ, če je seveda pluralna. Tudi politika bi morala, kolikor je to v njeni moči, omogočiti to pluralnost.
Opažam pa, da ta moč nevladnih organizacij v Sloveniji kaže tudi na nemoč političnih strank. Pravzaprav se moramo vprašati, ali stranke, kot smo jih poznali, sploh še imajo svojo priložnost.
Pred kratkim me je nekdo vprašal, če bom ustanovil novo politično stranko. Seveda je ne bom, ampak vendarle sva začela pogovor o tem in ga vprašam, zakaj pa? Mar ni ravno fenomen Goloba, ki med drugim ni prvi, poveden, da je ves trud pri ustanavljanju stranke nesmiseln, če lahko dva meseca pred volitvami pride nekdo in zmaga s 35 odstotki in dobi 41 poslancev. To je fenomen v evropskem prostoru. Nismo sicer edini, vendar se redko zgodi, posebej pa tako ponavljajoče kot pri nas, kjer smo pripravljeni vodenje države zaupati hitroustanovljenim političnim formacijam.
Ni več tega truda za delo v strankah. Ko sem leta 1997 prevzel stranko, je bila to uničena stranka, ki se je praktično poslavljala s političnega prizorišča. Takrat sem rekel, da potrebujemo približno 10 let, da se vrnemo. In smo delali deset let, vse to, kar se je zdelo, da je pomembno za stranko.
Zakaj bi se danes torej tega lotil, če pa je dovolj, da se pojaviš dva meseca pred volitvami. To je malce provokativen odgovor na vprašanje civilne družbe, ki je tako glasna in močna ravno zaradi šibkosti etabliranih političnih struktur.
Zakaj menite, da so fenomen Golob in podobni projekti pred njim pri nas mogoči? Kaj so tisti pogoji, ki to omogočajo, oz. kaj je tisto, česar ni, pa bi zrela demokracija potrebovala, da se takšni primeri ne bi dogajali?
Neformalni politični voditelji so v desno-sredinskem prostoru v glavnem vključeni v gibanja, medtem ko na levici neformalni politični voditelji niso vključeni v formalne strukture, ampak so politiko bodisi zapustili ali pa so vedno bili nekje na njenem obrobju s poslovnim ali drugim vplivom. Ostajajo izven teh struktur, z njimi pa upravljajo, jih ustanavljajo in pokončajo po svoji presoji. Ta fenomen imamo, z izjemo Socialnih demokratov, že vse od konca devetdesetih let.
Verjamem, da ne boste direktno povedali, kdo so strici iz ozadja, ampak bom vseeno vprašal, so to ti, ki jih omenjate?
Zakaj ste pomislili zdaj na to?
Saj je legitimno, kar se počne. Takšno moč pa imajo zato, ker so si stranke naredili za svoje podizvajalce, ki jih pošiljajo v eno ali drugo smer. To pa stranke, ki bi morale igrati na dolgi rok, izčrpa.
To so potem stranke, ki delujejo samo toliko časa, kot imajo svojega originalnega voditelja, ki je dovolj močan, da se kdaj tudi upre njihovim poskusom, da bi bil samo podizvajalec. In takšne stranke so hitro prišle in odšle. Dokler ne bomo imeli strank z neko tradicijo, se to ne bo spremenilo. Morda je Robert Golob ta figura, ki lahko doseže to spremembo, ne vemo.
Nekaj nastavkov za to obstaja, saj se sčasoma vpliv neformalnih skupin na levi sredini drobi in postaja tudi med sabo protisloven. To je v naravi takih skupin vpliva.
Sami izvirate iz socialdemokratskega zaledja, pa vas imajo nekateri že skoraj za desnega predsednika. Ste se kot predsednik pomaknili bolj proti sredini ali se je socialdemokratski okvir v Sloveniji premaknil bolj proti levi?
Do tega premika tako v javni percepciji mene kot mojih ravnanj je prišlo na položaju predsednika republike. Biti predsednik vseh pomeni biti predsednik tudi tistih, ki pripadajo desni sredini ali pa imajo takšne vrednote.
Zdi se mi, da sem prvi predsednik v tridesetih letih, ki sem se želel približati vsem, in to je bilo vidno. Zato se je pri nekaterih ustvaril vtis, da sem izgubil korenine in s krošnjo prišel v desnico. Ampak korenine so tam, kjer so vedno bile, sicer tudi ne bi imel takšne podpore v obeh polih. In s tem sem zelo zadovoljen. Verjamem, da je marsikdo srečen, da odhajam, ampak kritikom lahko rečem samo: kaj pa naj s tistimi, ki so zadovoljni z mano?
Kritiki iz levih krogov vam očitajo preveč servilen odnos do Janeza Janše. Kako odgovarjate na te očitke in zakaj menite, da se jih morate ves čas otepati?
V bistvu se jih ne otepam več. To sicer še dodatno pripomore k temu, da se ustvarja vtis, da se z njimi strinjam.
Z gospodom Janezom Janšo se poznava dalj časa, kot je stara ta država. To mislim politično, nikoli nisva bila osebna prijatelja. Iz vrste razlogov je med nama vedno vel nek spoštljiv odnos že od začetka slovenske politične pomladi, ko sva že bila na različnih bregovih in potem ves čas, ne glede na silovita trčenja, ki sva jih imela. Oba sva se potegovala za položaj predsednika vlade leta 2008, tako da ni bilo nobene ljubezni, spoštljiv odnos pa je kljub vsemu ostal.
Ugotovila sva, da če lahko v tako težkih časih ostaneva spoštljiva, lahko s tem nadaljujeva tudi v manj zahtevnih časih. In to kljub zavedanju neverjetnih značajskih in političnih razlik med nama. To je pomagalo, da sva tudi v zadnjem času sodelovala, in to je šlo marsikomu v nos. Ampak s tem se ne obremenjujem.
Kako pa gledate na očitke civilne družbe, da je Slovenija pod njegovim vodstvom zašla v avtoritarizem?
Predsednik Janša ima nekaj značajskih in političnih lastnosti, ki dajejo vtis, da si želi pokoriti celoten politični proces. Ni edini, ampak zaradi nekaterih njegovih ravnanj, je to še poudarjeno. Ne morem se načuditi, da se potem tako odziva na kritike in še poudari ta element.
Vendar pa moram reči, da se je v času covidne krize o vseh stvareh skušal posvetovati, upoštevati različna mnenja. Pri nas nismo razglasili izrednih razmer. Vladanje z odloki namesto z zakoni pa je bila stvar, ki smo jo vsi skupaj prepozno ugotovili. Mi je žal, da do tega zavedanja nismo prišli prej. Celo vrsto stvari pa smo postavili na pravne podlage, tako da ni bilo nobene uzurpacije oblasti.
Potem pa so bili tudi takšni dogodki, ko res ne veš, kaj bi si mislil. Denimo zgodba s tožilci in STA. Kljub mojim prošnjam, prizadevanjem, javnim besedam in celo takšnim provokacijam, kot bi lahko zanj bila odlikovanje STA, ni spremenil svojega stališča. Pri državnih tožilcih sem mu rekel, da je to brez zveze, kar počne, pa ni spremenil svojega stališča. Opozicija je potem imela dovolj materiala, da je zlahka ustvarila vtis, da gre za nekega diktatorja.
Njegovo simpatiziranje z državami vzhodne Evrope ni nekaj novega. Tudi sam sem bil leta 1993 skupaj s Pučnikom in Bučarjem predlagatelj deklaracije, da bi vstopili v Višegrad. Takrat je bilo to zavrnjeno. Simpatije do Višegrada so tudi kasneje še bile, ampak takrat tam še ni bilo Orbana. Zdaj je in to je spremenilo ves pogled slovenske javnosti in naše simpatije do Višegrada.
Smo pa ravno te dni dobili vabilo predsednika Zemana, da bi se priključili višegrajski skupini. V drugačnih okoliščinah bi veljalo o tem razmišljati. Sam sicer vedno zagovarjam, da se kljub skušnjavam in željam po dobrih odnosih s Čehi, Poljaki, Madžari in Slovaki v glavnem povezujemo s Francozi in Nemci ter skupino držav jedrne Evrope. Tu imava z Janšo različen pogled.
Kako pa gledate na ostre kritike v času Janševe vlade s strani tujih medijev? Zdi se, da je bila slovenska notranjepolitična situacija izvožena v tujino za doseganje nekih notranjepolitičnih ciljev. Se strinjate s takšno oceno?
Ker sem kot predsednik republike v dobrih odnosih s predsednik vlad in držav po Evropi, sem od njih dobival vprašanja in signale, kako gledajo na to temo. Odnos do predsednika slovenske vlade je determiniral njihov dvom v ravnanje Poljske in Madžarske. Ker se je zdelo, da je Slovenija s prihodom nove vlade želela vstopiti v to krilo Evropske unije, se je vzbudila pozornost, ki ni bila pozitivna.
S to pozornostjo sem se moral ukvarjati. Tako sem pojasnjeval, občasno opravičeval, deloma pa sem se moral strinjati, da tudi meni marsikaj ni všeč.
Dolga leta je veljalo, pri meni še vedno velja, da želimo biti del združene Evrope, ker želimo na isti način videti vrednote, kot so vladavina prava, svoboda medijev in tako naprej. V zadnjih desetih letih pa se je na Madžarskem in Poljskem začelo rojevati drugačno razumevanje, da zaradi komunistične zgodovine morajo in imajo pravico vladavino prava videti na drugačen način.
To je bil velik preskok, ki ga Zahod ni obravnaval, na Vzhodu pa so zavladali mešani občutki. Janša je šel bolj v to smer, medtem ko sem sam ostal pri tradicionalni evropski percepciji.
Je perspektivo pogleda od zunaj na Slovenijo zamenjal njegov zgoden obisk Kijeva? Kako bi to ocenili?
Takrat nisem vedel, da bo odpotoval. Tega mi ni omenil, čeprav sem bil sicer glede njegovih ravnanj zelo dobro obveščen. Mislim, da je prav, da javnost ve, posebej tisti, ki ga imajo za avtokrata, da se je pogosto z mano posvetoval. Večinoma je sicer ostal pri svojem mnenju, dostikrat pa ga je tudi spremenil, če sem ga prepričal. Pogosto sva se informirala.
Ko sem izvedel za to, sem takoj naročil, da damo v javnost pohvalo za to odločitev, ker mi je bilo jasno, da se bo na to gledalo različno. Trdno verjamem, da je bila to sijajna odločitev.
Iz izkušnje slovenske novejše zgodovine vem, kako smo se leta 1991 veselili prihodov tujih delegacij v času vojne. To sem spremljal kot Bučarjev vajenec. Vem, kako zelo mu je pomenilo, da je prišla italijanska senatna delegacija že med vojno. To so bile pomembne stvari.
Zdelo se mi je, da se je prehitro Zahod umaknil iz Kijeva, kot bi pričakovali predajo Zelenskega in ukrajinske vlade. On pa je tam ostal in se bori. To, da se hoče iti tja, krepi željo po pomoči. In verjamem, da je treba pomagati.
Ta pot v Kijev je bila dobro sprejeta v večini Slovenije, pa tudi v tujini, kjer so se najprej čudili, saj je šlo za zelo pogumen korak, enega tistih, ki bo ostal v spominu za vedno.
Vojna v Ukrajini je močno posegla v evropsko in tudi svetovno politiko. Za kakšen odnos do Ukrajine in Rusije se zavzemate? Kako na primeren način pomagati Ukrajini in ostati v stiku z Rusijo?
Ne le naša pravica, ampak tudi dolžnost je, da iščemo pot za prekinitev ognja in mirno reševanje sporov. Se pa strinjam z večino svojih kolegov, da nimamo moralne pravice, da bi od ukrajinske vlade zahtevali, da sprejme pogoje, s katerimi se ne strinja. Nimamo sicer dolžnosti, da tako pomagamo Ukrajini, kot ji. Mislim pa, da smo ravnali prav, ko smo se za to odločili.
Rusijo je treba na nek način opozoriti, da obstajajo meje njene nostalgije po Sovjetski zvezi. Napake medlega odziva pri priključitvi Krima ne smemo ponoviti. Zato sem zadovoljen z našo enotnostjo pri pomoči Ukrajini. Ne bi pa se strinjal, da bi Ukrajina danes, v času, ko je v vojni, postala članica NATA. To bi pomenilo spopad globalnih razsežnosti, ki ne bi ničesar rešil, samo ustvaril bi strašne žrtve in tragedije. Če pa bi se pojavila priložnost za prekinitev ognja in pogajanja, ki bi nadomestila trpljenje, ki smo mu zdaj priča, je ne smemo spregledati. Vendar je za zdaj ne vidim.
Z nasilnim posegom v konflikt bi prisilili Ukrajino, da se neha braniti. S tem bi ji odvzeli pravico do obrambe, ki jim pripada po mednarodnem pravu.
Rusija je bila prepričana, da bo to hitra operacija, ki jim bo prinesla te pokrajine in zamenjala vodstvo Ukrajine. To se ni zgodilo in zdaj imamo vojno, ki ji ne vidimo konca in se utegne poglobiti.
Kako bo ta vojna spremenila geopolitično in varnostno strukturo Evrope in sveta?
Četudi nismo ravno še priča koncu, bomo pa zagotovo videli zastoj globalizacije, ki smo ji bili priča od padca Berlinskega zidu in je bila pospremljena z velikim optimizmom, da bomo živeli v miru in svetovno trgovino kapitalizirali v prid velike večine sveta. Z vojno v Ukrajini je to zastalo.
Lahko pride tudi do ponovne delitve Evrope na zahod in vzhod, kjer utegne biti na vzhodu srce bloka Ruska federacija. Državam, ki bodo v tem bloku, se utegne zgoditi demokratični deficit, kot so ga doživljale pred padcem Berlinskega zidu. Sprašujem se, kje bo ta zid potekal po Zahodnem Balkanu.
Če bi katera država, denimo Srbija, pristala v ruskem naročju, bo to faktor destabilizacije na Zahodnem Balkanu. Izjemnega pomena je prijateljstvo s Srbijo, da jo po organski poti pripeljemo v zahodni tabor. S tem, ko bi vse države Zahodnega Balkana spravili v Evropsko unijo, bi močno povečali možnosti za trajanje miru v soseščini. Težke stvari bodo to.
Ste prvi predsednik, ki mu je uspel veliki trio. Zasedali ste vse tri formalno najvišje funkcije v državo: predsednik vlade, predsednik države in predsednik državnega zbora. Kaj sledi? S kakšnimi osebnimi izzivi se nameravate spopasti v prihodnje?
Zaenkrat nimam političnih načrtov. Moram še vse skupaj premisliti. Hkrati se zavedam, da nisem več mlad. Bi pa rad izkušnje in znanja, ki sem jih pridobil, koristno uporabil. Želim si, da bi rad delal to, kar bom počel, in veliko bi mi pomenilo, da bi delovno življenjsko obdobje zaključil v ustvarjalnem pogonu.
Nimam pa kakšni statusnih ali drugih ambicij.
Doma, v Evropi, v OZN?
Tako Tanja kot Luka me podpirata pri tem, da pogledam tudi čez mejo in za nekaj let zapustim državo, če se tako odločim. Za takšne odločitve bo čas drugo leto.
Nekaj časa sem že bil v tujini in tako lahko rečem, da je Slovenija lepa, varna država z relativno visoko ravnijo blaginje. Seveda imamo tudi težave, ampak te imajo tudi drugje.
Da zapustiš Slovenijo, moraš imeti razlog. Moraš vedeti, zakaj greš ven. Jaz sem to pripravljen narediti, če se bomo z delodajalci tako odločili.
V drugem delu pa smo se dotaknili civilne družbe, neformalnih struktur, odnosa do Janeza Janše, vojne v Ukrajini, geopolitične situacije v Evropi in svetu ter njegovih ambicij po prenehanju mandata predsednika republike.
Se vam zdi bolje, da bi se te civilno-družbene skupine izmerile na volitvah? Ali morda presegajo svojo vlogo s tem, ko posegajo tudi na polje političnega in svoje interese izražajo preko zahtev določeni politični opciji?
To vprašanje politika postavlja civilni družbi, češ, če imate toliko za povedat, zakaj pa ne greste na volitve in tam opravite svoj posel.
Kot politolog lahko rečem, da je najboljša civilna družba tista, ki je glasna in vplivna, a se hkrati upre skušnjavi, da bi šla v politiko. Od takšne civilne družbe imamo največ, če je seveda pluralna. Tudi politika bi morala, kolikor je to v njeni moči, omogočiti to pluralnost.
Opažam pa, da ta moč nevladnih organizacij v Sloveniji kaže tudi na nemoč političnih strank. Pravzaprav se moramo vprašati, ali stranke, kot smo jih poznali, sploh še imajo svojo priložnost.
Pred kratkim me je nekdo vprašal, če bom ustanovil novo politično stranko. Seveda je ne bom, ampak vendarle sva začela pogovor o tem in ga vprašam, zakaj pa? Mar ni ravno fenomen Goloba, ki med drugim ni prvi, poveden, da je ves trud pri ustanavljanju stranke nesmiseln, če lahko dva meseca pred volitvami pride nekdo in zmaga s 35 odstotki in dobi 41 poslancev. To je fenomen v evropskem prostoru. Nismo sicer edini, vendar se redko zgodi, posebej pa tako ponavljajoče kot pri nas, kjer smo pripravljeni vodenje države zaupati hitroustanovljenim političnim formacijam.
Ni več tega truda za delo v strankah. Ko sem leta 1997 prevzel stranko, je bila to uničena stranka, ki se je praktično poslavljala s političnega prizorišča. Takrat sem rekel, da potrebujemo približno 10 let, da se vrnemo. In smo delali deset let, vse to, kar se je zdelo, da je pomembno za stranko.
Zakaj bi se danes torej tega lotil, če pa je dovolj, da se pojaviš dva meseca pred volitvami. To je malce provokativen odgovor na vprašanje civilne družbe, ki je tako glasna in močna ravno zaradi šibkosti etabliranih političnih struktur.
Zakaj menite, da so fenomen Golob in podobni projekti pred njim pri nas mogoči? Kaj so tisti pogoji, ki to omogočajo, oz. kaj je tisto, česar ni, pa bi zrela demokracija potrebovala, da se takšni primeri ne bi dogajali?
Neformalni politični voditelji so v desno-sredinskem prostoru v glavnem vključeni v gibanja, medtem ko na levici neformalni politični voditelji niso vključeni v formalne strukture, ampak so politiko bodisi zapustili ali pa so vedno bili nekje na njenem obrobju s poslovnim ali drugim vplivom. Ostajajo izven teh struktur, z njimi pa upravljajo, jih ustanavljajo in pokončajo po svoji presoji. Ta fenomen imamo, z izjemo Socialnih demokratov, že vse od konca devetdesetih let.
Verjamem, da ne boste direktno povedali, kdo so strici iz ozadja, ampak bom vseeno vprašal, so to ti, ki jih omenjate?
Zakaj ste pomislili zdaj na to?
Saj je legitimno, kar se počne. Takšno moč pa imajo zato, ker so si stranke naredili za svoje podizvajalce, ki jih pošiljajo v eno ali drugo smer. To pa stranke, ki bi morale igrati na dolgi rok, izčrpa.
To so potem stranke, ki delujejo samo toliko časa, kot imajo svojega originalnega voditelja, ki je dovolj močan, da se kdaj tudi upre njihovim poskusom, da bi bil samo podizvajalec. In takšne stranke so hitro prišle in odšle. Dokler ne bomo imeli strank z neko tradicijo, se to ne bo spremenilo. Morda je Robert Golob ta figura, ki lahko doseže to spremembo, ne vemo.
Nekaj nastavkov za to obstaja, saj se sčasoma vpliv neformalnih skupin na levi sredini drobi in postaja tudi med sabo protisloven. To je v naravi takih skupin vpliva.
Sami izvirate iz socialdemokratskega zaledja, pa vas imajo nekateri že skoraj za desnega predsednika. Ste se kot predsednik pomaknili bolj proti sredini ali se je socialdemokratski okvir v Sloveniji premaknil bolj proti levi?
Do tega premika tako v javni percepciji mene kot mojih ravnanj je prišlo na položaju predsednika republike. Biti predsednik vseh pomeni biti predsednik tudi tistih, ki pripadajo desni sredini ali pa imajo takšne vrednote.
Zdi se mi, da sem prvi predsednik v tridesetih letih, ki sem se želel približati vsem, in to je bilo vidno. Zato se je pri nekaterih ustvaril vtis, da sem izgubil korenine in s krošnjo prišel v desnico. Ampak korenine so tam, kjer so vedno bile, sicer tudi ne bi imel takšne podpore v obeh polih. In s tem sem zelo zadovoljen. Verjamem, da je marsikdo srečen, da odhajam, ampak kritikom lahko rečem samo: kaj pa naj s tistimi, ki so zadovoljni z mano?
Kritiki iz levih krogov vam očitajo preveč servilen odnos do Janeza Janše. Kako odgovarjate na te očitke in zakaj menite, da se jih morate ves čas otepati?
V bistvu se jih ne otepam več. To sicer še dodatno pripomore k temu, da se ustvarja vtis, da se z njimi strinjam.
Z gospodom Janezom Janšo se poznava dalj časa, kot je stara ta država. To mislim politično, nikoli nisva bila osebna prijatelja. Iz vrste razlogov je med nama vedno vel nek spoštljiv odnos že od začetka slovenske politične pomladi, ko sva že bila na različnih bregovih in potem ves čas, ne glede na silovita trčenja, ki sva jih imela. Oba sva se potegovala za položaj predsednika vlade leta 2008, tako da ni bilo nobene ljubezni, spoštljiv odnos pa je kljub vsemu ostal.
Ugotovila sva, da če lahko v tako težkih časih ostaneva spoštljiva, lahko s tem nadaljujeva tudi v manj zahtevnih časih. In to kljub zavedanju neverjetnih značajskih in političnih razlik med nama. To je pomagalo, da sva tudi v zadnjem času sodelovala, in to je šlo marsikomu v nos. Ampak s tem se ne obremenjujem.
Kako pa gledate na očitke civilne družbe, da je Slovenija pod njegovim vodstvom zašla v avtoritarizem?
Predsednik Janša ima nekaj značajskih in političnih lastnosti, ki dajejo vtis, da si želi pokoriti celoten politični proces. Ni edini, ampak zaradi nekaterih njegovih ravnanj, je to še poudarjeno. Ne morem se načuditi, da se potem tako odziva na kritike in še poudari ta element.
Vendar pa moram reči, da se je v času covidne krize o vseh stvareh skušal posvetovati, upoštevati različna mnenja. Pri nas nismo razglasili izrednih razmer. Vladanje z odloki namesto z zakoni pa je bila stvar, ki smo jo vsi skupaj prepozno ugotovili. Mi je žal, da do tega zavedanja nismo prišli prej. Celo vrsto stvari pa smo postavili na pravne podlage, tako da ni bilo nobene uzurpacije oblasti.
Potem pa so bili tudi takšni dogodki, ko res ne veš, kaj bi si mislil. Denimo zgodba s tožilci in STA. Kljub mojim prošnjam, prizadevanjem, javnim besedam in celo takšnim provokacijam, kot bi lahko zanj bila odlikovanje STA, ni spremenil svojega stališča. Pri državnih tožilcih sem mu rekel, da je to brez zveze, kar počne, pa ni spremenil svojega stališča. Opozicija je potem imela dovolj materiala, da je zlahka ustvarila vtis, da gre za nekega diktatorja.
Njegovo simpatiziranje z državami vzhodne Evrope ni nekaj novega. Tudi sam sem bil leta 1993 skupaj s Pučnikom in Bučarjem predlagatelj deklaracije, da bi vstopili v Višegrad. Takrat je bilo to zavrnjeno. Simpatije do Višegrada so tudi kasneje še bile, ampak takrat tam še ni bilo Orbana. Zdaj je in to je spremenilo ves pogled slovenske javnosti in naše simpatije do Višegrada.
Smo pa ravno te dni dobili vabilo predsednika Zemana, da bi se priključili višegrajski skupini. V drugačnih okoliščinah bi veljalo o tem razmišljati. Sam sicer vedno zagovarjam, da se kljub skušnjavam in željam po dobrih odnosih s Čehi, Poljaki, Madžari in Slovaki v glavnem povezujemo s Francozi in Nemci ter skupino držav jedrne Evrope. Tu imava z Janšo različen pogled.
Kako pa gledate na ostre kritike v času Janševe vlade s strani tujih medijev? Zdi se, da je bila slovenska notranjepolitična situacija izvožena v tujino za doseganje nekih notranjepolitičnih ciljev. Se strinjate s takšno oceno?
Ker sem kot predsednik republike v dobrih odnosih s predsednik vlad in držav po Evropi, sem od njih dobival vprašanja in signale, kako gledajo na to temo. Odnos do predsednika slovenske vlade je determiniral njihov dvom v ravnanje Poljske in Madžarske. Ker se je zdelo, da je Slovenija s prihodom nove vlade želela vstopiti v to krilo Evropske unije, se je vzbudila pozornost, ki ni bila pozitivna.
S to pozornostjo sem se moral ukvarjati. Tako sem pojasnjeval, občasno opravičeval, deloma pa sem se moral strinjati, da tudi meni marsikaj ni všeč.
Dolga leta je veljalo, pri meni še vedno velja, da želimo biti del združene Evrope, ker želimo na isti način videti vrednote, kot so vladavina prava, svoboda medijev in tako naprej. V zadnjih desetih letih pa se je na Madžarskem in Poljskem začelo rojevati drugačno razumevanje, da zaradi komunistične zgodovine morajo in imajo pravico vladavino prava videti na drugačen način.
To je bil velik preskok, ki ga Zahod ni obravnaval, na Vzhodu pa so zavladali mešani občutki. Janša je šel bolj v to smer, medtem ko sem sam ostal pri tradicionalni evropski percepciji.
Je perspektivo pogleda od zunaj na Slovenijo zamenjal njegov zgoden obisk Kijeva? Kako bi to ocenili?
Takrat nisem vedel, da bo odpotoval. Tega mi ni omenil, čeprav sem bil sicer glede njegovih ravnanj zelo dobro obveščen. Mislim, da je prav, da javnost ve, posebej tisti, ki ga imajo za avtokrata, da se je pogosto z mano posvetoval. Večinoma je sicer ostal pri svojem mnenju, dostikrat pa ga je tudi spremenil, če sem ga prepričal. Pogosto sva se informirala.
Ko sem izvedel za to, sem takoj naročil, da damo v javnost pohvalo za to odločitev, ker mi je bilo jasno, da se bo na to gledalo različno. Trdno verjamem, da je bila to sijajna odločitev.
Iz izkušnje slovenske novejše zgodovine vem, kako smo se leta 1991 veselili prihodov tujih delegacij v času vojne. To sem spremljal kot Bučarjev vajenec. Vem, kako zelo mu je pomenilo, da je prišla italijanska senatna delegacija že med vojno. To so bile pomembne stvari.
Zdelo se mi je, da se je prehitro Zahod umaknil iz Kijeva, kot bi pričakovali predajo Zelenskega in ukrajinske vlade. On pa je tam ostal in se bori. To, da se hoče iti tja, krepi željo po pomoči. In verjamem, da je treba pomagati.
Ta pot v Kijev je bila dobro sprejeta v večini Slovenije, pa tudi v tujini, kjer so se najprej čudili, saj je šlo za zelo pogumen korak, enega tistih, ki bo ostal v spominu za vedno.
Vojna v Ukrajini je močno posegla v evropsko in tudi svetovno politiko. Za kakšen odnos do Ukrajine in Rusije se zavzemate? Kako na primeren način pomagati Ukrajini in ostati v stiku z Rusijo?
Ne le naša pravica, ampak tudi dolžnost je, da iščemo pot za prekinitev ognja in mirno reševanje sporov. Se pa strinjam z večino svojih kolegov, da nimamo moralne pravice, da bi od ukrajinske vlade zahtevali, da sprejme pogoje, s katerimi se ne strinja. Nimamo sicer dolžnosti, da tako pomagamo Ukrajini, kot ji. Mislim pa, da smo ravnali prav, ko smo se za to odločili.
Rusijo je treba na nek način opozoriti, da obstajajo meje njene nostalgije po Sovjetski zvezi. Napake medlega odziva pri priključitvi Krima ne smemo ponoviti. Zato sem zadovoljen z našo enotnostjo pri pomoči Ukrajini. Ne bi pa se strinjal, da bi Ukrajina danes, v času, ko je v vojni, postala članica NATA. To bi pomenilo spopad globalnih razsežnosti, ki ne bi ničesar rešil, samo ustvaril bi strašne žrtve in tragedije. Če pa bi se pojavila priložnost za prekinitev ognja in pogajanja, ki bi nadomestila trpljenje, ki smo mu zdaj priča, je ne smemo spregledati. Vendar je za zdaj ne vidim.
Z nasilnim posegom v konflikt bi prisilili Ukrajino, da se neha braniti. S tem bi ji odvzeli pravico do obrambe, ki jim pripada po mednarodnem pravu.
Rusija je bila prepričana, da bo to hitra operacija, ki jim bo prinesla te pokrajine in zamenjala vodstvo Ukrajine. To se ni zgodilo in zdaj imamo vojno, ki ji ne vidimo konca in se utegne poglobiti.
Kako bo ta vojna spremenila geopolitično in varnostno strukturo Evrope in sveta?
Četudi nismo ravno še priča koncu, bomo pa zagotovo videli zastoj globalizacije, ki smo ji bili priča od padca Berlinskega zidu in je bila pospremljena z velikim optimizmom, da bomo živeli v miru in svetovno trgovino kapitalizirali v prid velike večine sveta. Z vojno v Ukrajini je to zastalo.
Lahko pride tudi do ponovne delitve Evrope na zahod in vzhod, kjer utegne biti na vzhodu srce bloka Ruska federacija. Državam, ki bodo v tem bloku, se utegne zgoditi demokratični deficit, kot so ga doživljale pred padcem Berlinskega zidu. Sprašujem se, kje bo ta zid potekal po Zahodnem Balkanu.
Če bi katera država, denimo Srbija, pristala v ruskem naročju, bo to faktor destabilizacije na Zahodnem Balkanu. Izjemnega pomena je prijateljstvo s Srbijo, da jo po organski poti pripeljemo v zahodni tabor. S tem, ko bi vse države Zahodnega Balkana spravili v Evropsko unijo, bi močno povečali možnosti za trajanje miru v soseščini. Težke stvari bodo to.
Ste prvi predsednik, ki mu je uspel veliki trio. Zasedali ste vse tri formalno najvišje funkcije v državo: predsednik vlade, predsednik države in predsednik državnega zbora. Kaj sledi? S kakšnimi osebnimi izzivi se nameravate spopasti v prihodnje?
Zaenkrat nimam političnih načrtov. Moram še vse skupaj premisliti. Hkrati se zavedam, da nisem več mlad. Bi pa rad izkušnje in znanja, ki sem jih pridobil, koristno uporabil. Želim si, da bi rad delal to, kar bom počel, in veliko bi mi pomenilo, da bi delovno življenjsko obdobje zaključil v ustvarjalnem pogonu.
Nimam pa kakšni statusnih ali drugih ambicij.
Doma, v Evropi, v OZN?
Tako Tanja kot Luka me podpirata pri tem, da pogledam tudi čez mejo in za nekaj let zapustim državo, če se tako odločim. Za takšne odločitve bo čas drugo leto.
Nekaj časa sem že bil v tujini in tako lahko rečem, da je Slovenija lepa, varna država z relativno visoko ravnijo blaginje. Seveda imamo tudi težave, ampak te imajo tudi drugje.
Da zapustiš Slovenijo, moraš imeti razlog. Moraš vedeti, zakaj greš ven. Jaz sem to pripravljen narediti, če se bomo z delodajalci tako odločili.
S predsednikom republike sva se pogovarjala Rok Čakš in Peter Merše
Povezani članki
Zadnje objave
Kako lahko zaščitimo otroke, mlade, sebe in (ranljive) odrasle pred zlorabami?
3. 11. 2024 ob 18:00
Film: Pri belem dnevu
3. 11. 2024 ob 15:00
Muzej na prostem Rogatec: vsaka zgodba prinaša svoje sporočilo
3. 11. 2024 ob 12:00
Tortelini s parmezanovo kremo in špinačo
3. 11. 2024 ob 9:00
Diplomacija po slovensko
3. 11. 2024 ob 6:00
Pogum in drznost neizkušenih avstrijskih vojakov (18. del)
2. 11. 2024 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako lahko zaščitimo otroke, mlade, sebe in (ranljive) odrasle pred zlorabami?
3. 11. 2024 ob 18:00
Film: Pri belem dnevu
3. 11. 2024 ob 15:00
Muzej na prostem Rogatec: vsaka zgodba prinaša svoje sporočilo
3. 11. 2024 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
NOV
04
NOV
06
Primož Pugelj: Začetek Novembra (otvoritev razstave)
18:00 - 20:00
NOV
09
NOV
09
21. Ljubljanska vinska pot (Martinovanje)
10:00 - 17:00
Video objave
Izbor urednika
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
Zvjezdan Radonjić: »Očiščenje sodnega sistema se žal ne bo zgodilo«
31. 10. 2024 ob 6:00
Pokojni čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice
29. 10. 2024 ob 15:00
Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane
28. 10. 2024 ob 9:00
22 komentarjev
omega
Pahor je nedvomno levičar in je največkrat tudi ravnal kot levičar. Pokazal pa je tudi nekaj sočutje in razumevanje do medvojnega protirevolucionarnega tabora. V primerjavi s Kučanom in Tuerkom je bil nesporno veliko boljši, oz bolj pravilno, bil je manj slab od imenovanih.
Kraševka
Domovina je danes POKAZALA zelo dober primer pilitika in ogledalo - KAKŠEN naj bi bil tudi v bodoče PREDSEDNIK Slovenije.
Pahor je res skušal biti predsednik VSEH.
Janšo je prej pohvalil, kot pokaral. Pošteno je povedal, da je v Covid krizi ravnal pravilno in se je z njim tudi večkrat posvetoval, kar pove, da ni vladal kot avtokrat.
Nakazal je tudi, da so novi obrazi nezanesljivi ter še, da smo z novimi obrazi unikum v Evropi. To pa je za našo državo velik problem.
Ko vlado vodi "nov obraz", pomeni, da je na "odru vajenec" iza odra pa vladajo "stari mojstri".
Ti "stari mojstri" pa so nam dejanski UNIČILI DEMOKRACIJO. To se je pokazalo tudi pred dvema letoma, ko je nastopila Desna vlada, kako so "strici" takoj poslali na ceste in ulice Ljubljane svoje vojake "Ustajnike", ki so vlado rušile od prvega dne dalje.
Ker "strici" obvladujejo tudi naše sodstvo, nikogar od ustajnokov, niso kaznovali, pa čeprav je delal nerede tudi na dan OBISKA visokih predstavnikov EU na Brdu in v Ljubljani.
To pokaže, da če delaš NERED na UKAZ STRICA, ti je vse dovoljeno - tudi poškodovanje tuje lastnine in ljudi.
V tem primeru je padla na izpitu "vladavina prava" , ki uporablja različne zakone do Levih in drugačne do Desnih.
Če se vprašamo kdo je ljubitelj DIKTATURE, je to vsekakor Levica, ki hoče imeti VSE pod svojo roko.
To pa tudi Pahor prizna, čeprav je Levičar, da v demokratični državi imajo vsi ENAKE PRAVICE na vseh področjih. Tudi vlado lahko vsak, ki dobi dovolj glasov, ima pravico sestaviti. In tako je to Pahor priznal tudi Janši in z njim korektno sodeloval. V tem je bila Pahorjeva veličina.
Želim si, da bi Pahorja nasledil nekdo, ki goji podobna stališča in bi bil SPOŠTLJIV do Levih in Desnih.
Upravičeno lahko rečemo, da je bil Pahor NAJBOLJŠI predsednik, kar jih je do sedaj imela Slovenija.
Bravo Pahor!
jozo
Zelo dobro povedano.Pahor je pravi domoljub.Kar pa je naredil iz Slovenije Golob je nezaslišano.Na roko je šel pedrom in migrantom.
MEFISTO
Pahor je sicer bil najboljši od vseh treh dosedanjih predsenikov, vendar to še ne pomeni, da je bil tako dober. Le prvi trije so bili tako slabi in dolgočasni. Pri izvoljenih predstvnikih oblasti ne glejte na to kako so prijazni in komunikativni, temveč na to, kololiko so vam zvišali standard in napolnili denarnice.
Sonatine
Tako, spoštovana ga. Kraševka. Vse res, kar ste zapisali. Bog nam povrni vlado JJ, ker od teh na levih, ki so podizvajalci globoke države, ni več kaj upati, tu je vse izgubljeno. Za kratek čas sem še upala, da bo Golo prišel k pameti, saj mu kot prepričana demokratka nikakor ne oporekam oblasti, če je vitve že dobil, sama sicer - in vsi ostali po tihem - vemo, da je bil velik del glasov pogoljufan, ampak jaz tu prsta ne uperjam neposredno v perjad, temveč v radikalne aktiviste Levice, ki so potem stranko sumljivo v zadnjem hipu še potisnili čez parlament. Sem na kratko upala, da bo Golob s to nehigieno razčistil, če je že želel biti drugi Drnovšek, pa jo samo poglablja in nesnage je iz dneva v dan več. Jaz imam tega golobjega "sr****" dovolj on bom to na volitvah tudi jasno povedala. Upam tudi, da bo vsaj SDS tako pametna in na volišča ter v DVK pripeljala tudi tuje opazovalce, ker tile bodo goljufali kot so aprila, in ker taktat niso dobili po prstih, bo zdaj še huje. Pozorno si ogledujte vsako vololno skrinjico, če je res zapečatena, vsako gladovnico, ali je identična tisti pravi, člane v odborih pa naprošam, naj res gledajo, ker NVOjevski aktivisti BODO skušali uturiti svoje glasovnice za Kućanovske in perjadne kandidate. Oči na peclje in VSI NA VOLIŠČA. Glasujmo odgovorno in po pameti!
Ljubljana
Mefisto enako mislim.!!!! Kolikokrat se je Pahor odlocno postavil, se oglasil?? Jaz se spomnim samo 1 krat, v zvezi s TO , kdaj je ta nastala !! In kdaj slovenska vojska. Sicer pa vedn0 neka megla... No, za tiste pred njim in za kako Musarco pa seveda odlicen. No, morda dobro se okrog Jaklica na US.. se kaj napiste ljudje Saj dezuje ste doma, pisite
omega
Pahor je nedvomno levičar in je največkrat tudi ravnal kot levičar. Pokazal pa je tudi nekaj sočutje in razumevanje do medvojnega protirevolucionarnega tabora. V primerjavi s Kučanom in Tuerkom je bil nesporno veliko boljši, oz bolj pravilno, bil je manj slab od imenovanih.
helena_3
Res ne razumem, zakaj je treba kar naprej obsojati Poljsko in Madžarsko, ker se ne podrejata ukazom iz Bruslja.
Tudi jaz obsojam Orbanovo podpiranje Putina. Ampak očitno so državljani Madžarske zadovoljni z njim. Zna poskrbeti za državljane.
Drugače je pa s Poljsko. Zakaj se vtikajo v njene notranje zadeve, ko se poskušajo izviti iz komunizma? Tudi Nemci so svoje Stasijevce izključili iz javnega življenja - pa se nobeden ni oglasil.
Kar se pa Goloba tiče - po mojem mnenju gre za osebo, ki ji je pomemben samo njegov žep in imidž. Upam, da ga bo kmalu odneslo na smetišče zgodovine in si niti najmanj ne želim, da iz njegovega diktatorskega "gibanja" nastane nekaj tradicionalnega. Skupaj s svojo ministrsko ekipo nas potiska v čas pred osamosvojitvijo. Ali se bomo uspeli poenotiti tisti, ki se ne strinjamo z njegovo politiko? Nekateri mu že lezejo nekam - s tem mislim stranko NSi. Upam, da se bo vsaj SLS pod novim vodstvom začela pobirati. Želim si to.
Sonatine
popolnoma se strinjam z vami, draga helena, in upam, da sr ta norost v Sloveniji konča enkrat za vselej, sploh pa je nehigienično, da se stari udbovec vtika v volitve in zmeraj kaj oglaša, kdo pa je njega za to pooblastil. Če mu kaj ne paše, naj gre na volitve. Jaz pa hočem odlično vlado JJ nazaj. Ker tako, kot je sedaj, ne gre več.
Ljubljana
Helena, dobro ocenjujete
uros.samec
Zakaj ni bilo nikoli izpostavljeno, da se je Janša posvetoval z njim glede večine odločitev v času prejšnjega mandata? Marsikomu bi to lahko takrat predstavljalo pomemben podatek.
Sonatine
Saj ste bili vsi opozarjani, da je JJ premier, ki ne izključuje, ki vse posluša in potem presodi, ki je v svojo vlado vzel levo stranko (Cerarjeva leva in nato Počivalškova levosredinska SMC), in ki za svojimi ministri vedno stoji, pa nisze želeli poslušati. Tisti, ki JJ način dela poznamo, te njegove odlične vodstvene sposobnosti prav tako poznamo in smo o njih velikomrat tudi spregovorili, pa nikoli bili slišani. Medtem pa so vsi mediji razen peščice obrobnih kričali "fašist", "diktator", pa ste verjeli, in sedaj, ko se je izkazalo, da nam v Sloveniji resnično vlada levi fašizem, ga še kar podpirate in se JJ označuje s "temnimi silami". Če laź skozi servilne medije trosiš dovolj dolgo, se neumnih, mišljenja lenih in razumevanja nesposobnih betic to pač prime. Vam je moral Pahor povedati, da ste doumeli, povedal pa je pošteno. JJ ni "lagani", torej lahek tip, ker pač zna sprejemati odločitve in za njimi tudi stati, kar mnovim ni povšeči, je pa tudi pošten tip, ki vas bo vključil in poslušal, ne bo kar nekaj diktiral, sploh pa ne v časih, ko je toliko na točki. Je tip odločevalca, nikakor pa ne avtokrat, da o kakšnih diktatorskih potezah niti ne govorimo. Tudi po odhodu tiste budale Veselinovića sta se s Kaduncom hitro in pametno zmenila, ne glede na politično barvo, kajti v Kaduncu je našel sogovornika, ki je znal prednost dati nacionalnemu interesu in vladavini prava, pred interesi Kučana in njegovega neKULa. Edino, kar me preseneča, je, da si je Pahor o JJ upal spregovoriti tako odkrito, zagotovo se bo nanj zaradi tega zlila golida gnojnice. Prav tako je že drugič presenetljivo odkrito spregovoril o tem, kdo ima dejanske vzvode odločanja na levi, o globoki državi, ki stranko ustanovi tik pred volitvami, če je treba, in jo pokoplje tisti hip, ko se ta upre apetitom globoke države. To so naredili tudi Cerarju, za katerega imam vtis, da mu je danes žal za marsikatero potezo, ki jo je naredil, a mu je premalo žal in nas je uspel zajebati za desetletja. To, kar imamo danes, z NVOji, ki vladajo brez mandata volilcev vred in so orodje globoke države, je sad Cerarjevega dela, ali bolje rečeno Kučanovega klana v ozadju z radikalnim podmladkom vred. Tako da uroš, me veseli, da vam je vsaj enkrat samkrat odprlo oči. A desetletjem politične indoktrinacije se je težko upreti. Predsedniku Pahorju se osebno, kot državljanka zahvaljujem za opravljeno delo, še posebej v drugem mandatu. Če mlad, sposoben, izobražen, zmeren kandidat čistih rok, vsi vemo, kdo to je, v predsedniški tekmi zmaga, bo ta "pahorijanska" kontinuiteta zagotovljena, v nasprotnem primeru pa bomo res stopili v temačne čase. Zato pamet v glavo ob predsedniških volitvah. Murgljanski hudobni škrat ima v nečem prav: ni dobro, zaradi nadzora oblasti, da ima levica ob popolni prevladi v parlamentu, pravosodnem sistemu in v Ustavnem sodišču, še svojega predsednika. Sicer se Kućane veselo spreneveda, da je vse razen 1 samega predsedniškega kandidata, del te iste levice, ki -želi oblast uzurpirati na vseh nivojih. Dobro je, za vse volilce, leve ali desne, da obstaja vsaj 1 neodvisna instanca, ki bo gledala pod prste ter ne bo tulila v isti oblastni rog, obenem pa bo znala, tako kot Pahor, povezovati in ne deliti. Jaz na takşnem mestu vidim 1 samo osebo, in ta človek bo prejel moj glas. Naj ob robu dodam, da sem zzadnjimi potezami NSi izredno razočarana in naj se kot stranka zamislijo, kam plovejo. Pri nasdoma smo glasove vedno porazdelili med obe desni stranki, tako da NSi nikdar ni bila prikrajšana, se pa bojim, da bodo te glasove izgubili že na prihajajočih lokalnih volitvah. Nepoštenje se ne splača, gospodje, če se razglašate za kristjane, je sta nepoštenje in kraja tudi ostudni greh. Tako je zapisano v 10ih zapovedih, ki jih je gospod dal Abrahamu in človeštvu kot luč in vodilo, atudi opozorilo. Na naše glasove NSi naj tokrat ne šteje več. Hkrati tudi zelo pozorno opazujemo, kdo kaj dela v imenu nas katolikov, saj za to potrebuje najprej mandat nas katolikov, ne pa ščuvanja antikristov Pogorelca in Ljudmile. Povem odkrito in dobronamerno. Kader imate odličen in sposoben, a če osnovnega poštenja ni, potem nas boste veliko tudi izgubili. Žal.
Ljubljana
Kdo naj bi to izpostavil? RTV, odlazek, Delo, STA? se vi niste...
Ljubljana
Odg Sonatinu. Odlicno , logicno. Cestitam da tolk napisete da se vam se ljubi. Domovina noce urediti stevcev branja, niti ocen komentarjev...da bi vsi videli s kom se bralci strinjajo... Samcu sem odgovoril, a se vidi kot da sem Sonatinu Zato ne vidim smisla razlagati kar je razumnim povsem jasno...
Stajerska2021
Uroš, tisti, ki so hoteli vedeti, kako je ravnala vlada JJ, smo vedeli in videli. Pa tudi čutili! Tisti pa, ki niso hoteli vedeti in ne videti, niso videli ne včeraj, ne danes, pa tudi jutri ne. Tako je to, ko si zaslepljen. Res pa je, da so k temu "slabemu vidu" pripomogli tudi vazelinski, hujskaški mediji na RTV, POP in vse ostalo, kar spada k levičarski propagandi. Sedaj je trenutek, ko lahko z izboljšanim vidom pripomoremo na volitvah in damo glas odličnemu ANŽETU LOGARJU. Mogoče je kateri od "plešočih" tudi spregledal! Bomo videli kakšen bo rezultat. Če ne bo goljufij, bo zmagal ANŽE LOGAR.
MEFISTO
Volil bom dr. Anžeta Logarja, zame v tej ponudbi edinega kredibilnega kandidata.
MEFISTO
Zanimivo je, kako je Domovini pomembno ukvarjanje z JANEZOM JANŠO, še posebej, ko je ravno v tem času potrebno pometanje pred pragom Nove Slovenije, katere ravnanje vodi k sesutju slovenske desnice.
Kraševka
Dajmo graditi in ne sesuvati!
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
BOGDAJ DOBER DAN VSEM, ŠE POSEBNO PA Vam - SPOŠTOVANI GOSPOD Mefisto. Kot samo podpornik obeh SDS in NSI (BREZ L. Novak) se v medsebojne odnose med tema dvema strankama ne bi spuščal. To o OK vladi vrlega SDS gospoda Janeza Janše - seveda drži in je lepo, da se to zapiše. Je pa situacija v sami Sloveniji še bolj pa v svetu - kar napeta: v GB so brez vlade oz. brez PM, ZELO DOBRO PA HVALABOGU DELUJEJO MEDNARODNA TELESA: - Varnostni svet OZN oz. SECURITY COUNCIL UN, - Pentagon daje korektna rekoča obvestila - zlasti o pomoči Ukrajini, enako - preds. ZDA, ODLIČNI SEKRETAR NATA Jens STOLTENBERG, ki obljublja Ukrajincem polno vojaško pomoč in opremo za čez zimo - KAR JE SEVEDA LEPO IN VREDNO VSE POHVALE. Zdi se bo v OZN izglasovan STATUS - "ZLOČINSKA DRŽAVA-TERORISTIČNA" za Putin Rusijo. UKRAJINCI IN DRUGI OPOZARJAJO NA nevarnost pUTIN rusija razstrelitve jezu "Kahovka" PRED Khersonom, KI GA TAM PORAŽENI Putin Rusi - zapuščajo. Nerusi Ukrajinci se res HEROJSKO borijo - za njih DOMOVINO - SEVEDA, NE ZA - ZDA in za "NATO - kot tu "LAŽE" "rasPutin". VSE TO NAJDETE NA internetu , V Google VTIPKATE "war, ukrain". Verjetno beroči veste, da je original KGB V. Putin že pokojni ? In da sedaj pod imenom pokojnika nastopa cca 4 DVOJNIKI. Kar je seveda - taskrbljujoče. Enako je zaskrbljujoče tudi imenovanje znano brrutalnega genetal S. SUROVIKINA ZA EDINEGA POVELJUJOČGA V Ukrajini. Ta general je že iz Moskve kriv smrti protestantov, bil pa je tudi zaprt - zaradi prodaje orožja. SKRATKA - OBUP od Putin RUSIJE. Celo Srbi to trdijo in opažajo. Sicer se beroči verjetno strinjate z menoj, da bi bilo glede na to, da so Putin vojaško zločinski Putin Rusi VOJAŠKO RAZRUŠILI. VEČINO STANOVANJSKIH poslopij v Ukrajini, da bi bilo prav in da bi se spodobilo, ko bi končno lahko videli V PRAHU, RAZRUŠEN tudi Kremelj v Moskvi, ki ni ravno – NI STANOVANJSKA STAVBA. Enako se zagotovo tudi strinjate z menoj, ga je prav, da postane KRIM avtonomna pokrajina ALI KAR država KRIMSKA TATARIJA. Krimskih Tatarov je namreč 500.000, v celoti pa je Tatarov v Puutin RUSI RF – cca 10 milionov. L.r. vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
BOGDAJ DOBER DAN VSEM, ŠE POSEBNO PA Vam – SPOŠTOVANI GOSPOD Mefisto. Kot samo podpornik obeh SDS in NSI (BREZ L. Novak) se v medsebojne odnose med tema dvema strankama ne bi spuščal. To o OK vladi vrlega SDS gospoda Janeza Janše – seveda drži in je lepo, da se to zapiše. Je pa situacija v sami Sloveniji še bolj pa v svetu – kar napeta: v GB so brez vlade oz. brez PM, ZELO DOBRO PA HVALABOGU DELUJEJO MEDNARODNA TELESA: – Varnostni svet OZN oz. SECURITY COUNCIL UN, – Pentagon daje korektna rekoča obvestila – zlasti o pomoči Ukrajini, enako – preds. ZDA, ODLIČNI SEKRETAR NATA Jens STOLTENBERG, ki obljublja Ukrajincem polno vojaško pomoč in opremo za čez zimo – KAR JE SEVEDA LEPO IN VREDNO VSE POHVALE. Zdi se bo v OZN izglasovan STATUS – “ZLOČINSKA DRŽAVA-TERORISTIČNA” za Putin Rusijo. UKRAJINCI IN DRUGI OPOZARJAJO NA nevarnost PUTIN Rusija razstrelitve jezu “Kahovka” PRED Khersonom, KI GA TAM PORAŽENI Putin Rusi – zapuščajo. Nerusi Ukrajinci se res HEROJSKO borijo – za njih DOMOVINO – SEVEDA, NE ZA – ZDA in za “NATO – kot tu “LAŽE” “rasPutin”. VSE TO NAJDETE NA internetu , V Google VTIPKATE “war, ukrain”. Verjetno beroči veste, da je original KGB V. Putin že pokojni ? In da sedaj pod imenom pokojnika nastopa cca 4 DVOJNIKI. Kar je seveda – taskrbljujoče. Enako je zaskrbljujoče tudi imenovanje znano brrutalnega genetal S. SUROVIKINA ZA EDINEGA POVELJUJOČEGA V Ukrajini. Ta general je že iz Moskve kriv smrti protestantov, bil pa je tudi zaprt – zaradi prodaje orožja. To je bilo povedano tudi na Varnostnem svetu OZN. SKRATKA – OBUP od Putin RUSIJE. Celo Srbi to trdijo in opažajo. Sicer se beroči Putin vojaško zločinski Putin Rusi so VOJAŠKO RAZRUŠILI. VEČINO STANOVANJSKIH poslopij v Ukrajini. Beroči se zagotovo tudi strinjate z menoj, ga je prav, da postane KRIM je bil od nekdaj DOMOVINA krimskih Tatarov. avtonomna pokrajina ALI KAR država KRIMSKA TATARIJA. Krimskih Tatarov je namreč 500.000, v celoti pa je Tatarov v Putin RUSI RF – cca 10 milionov. L.r. vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Redakciji, zgornjo varianto mojega zapisa lahko brišete - ni v redu. L.r. Janez Kepic--Kern
MEFISTO
Tudi pometanje pred lastnim pragom je pomembna faza gradnje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.