Bomo demografske težave v razvitem svetu reševali z robotizacijo?

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Problematika demografskih sprememb v Evropi že dolgo ni več nova razprava. Posledice le-teh pa so zdaj tudi zares tukaj. Obenem drži dejstvo, da se drastičnim spremembam ne bomo mogli več izogniti, saj mladi za svoj vstop na trg dela potrebujejo najmanj petindvajset let.

Pri govoru o demografskih spremembah se sicer večinoma osredotočamo na posledice, ki bodo, to je jasno, alarmantne. Vendar pa so se pisci zbornika, ki je nastal pod okriljem Inštituta dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Centra, skušali osredotočiti predvsem na rešitve, ki bi nam omogočile lažje prilagajanje na situacijo, ki bo neizbežno sledila.

Med bolj prizadetimi državami zaradi demografskih sprememb bo tudi Slovenija. K sreči pa pri nas stanje še ni tako alarmantno kot v Romuniji, Bolgariji, na Portugalskem ali celo v sosednji Hrvaški, kjer se je po besedah Sandre Pasarić, ene od avtoric zbornika, od vstopa države v EU izselilo že več kot 200.000 ljudi.

Množično izseljevanje delovno aktivnih prebivalcev pa demografske spremembe le še potencira. Tako se množično prazni podeželje vseh omenjenih držav. Na Hrvaškem je ta proces zlasti prizadel Slavonijo in jadranske otoke. Na te procese ni imuna niti Slovenija, so pa razmere pri nas za zdaj precej stabilnejše.

Kljub temu je neizbežno dejstvo, da se tako evropska kot slovenska družba pospešeno starata. To pa bo od nas zahtevalo številne prilagoditve.

Nekatere bogate države so se odločile ta problem reševati z obsežnim priseljevanjem (Nemčija, Avstrija, Irska), vendar takšen način reševanja težav po mnenju profesorja dr. Andreja Umka razmere le še zaostruje.

Revitalizacija podeželja


Eden od vidikov problema, zakaj se demografske spremembe ne prebijejo v prve strani medijev, je tudi ta, da je proces trenutno prizadel predvsem podeželje. Od tam se ljudje izseljujejo v mesta, ki imajo posledično še vedno dotok delovne sile.

Ta proces bo po oceni evropskega poslanca Franca Bogoviča v nekaj desetletjih povzročil, da bo v najbolj razvitih svetovnih regijah na podeželju živelo le še približno 300 milijonov ljudi. Posledično se bodo nekatera življenjska območja še bolj izpraznila. Sam sicer za rešitev te težave že nekaj let dela na projektu t. i. pametnih vasi.

O ideji, kako katastrofo vsaj nekoliko zaustaviti, je v svojem prispevku pojasnjeval tudi predsednik SLS Marjan Podobnik. Ta se je zavzel za vzpostavitev t. i. eko vasi, v katerih bi lahko živeli starostniki, pri čemer bi bilo bivalno okolje prilagojeno njihovim trenutnim zmožnostim in potrebam. Tisti še vitalni bi lahko živeli na okoliških kmetijah, kasneje pa v varovanih stanovanjih, domu za ostarele ali celo v negovalni bolnišnici. Tako starostniku morebitne selitve ne bi več prinašale izgube socialnih stikov, poleg tega pa bi lahko bivališče kadarkoli zamenjal v skladu s svojimi trenutnimi potrebami.

Kot pojasnjuje državna sekretarka vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs, lahko pomemben delež denarja za takšne projekte naša država pridobi tudi iz več kot pet milijardnega sklada za okrevanje in iz sklada za kohezijsko politiko.

Naš odziv je lahko tehnološki


Nekoliko več optimizma je v razpravo prinesel dr. Andrej Umek, ki je zagotovil, da nam zaradi demografskih sprememb ni potrebno zganjati panike. Slovenija bo imela v prihodnjih desetletjih na voljo okoli 780.000 aktivnih prebivalcev, kar je nekako 13 % manj kot danes, kar je alarmantna številka. Vendar pa v času demografskih sprememb hkrati potekata še dva velika megatrenda, ki ju po njegovih besedah ne smemo obravnavati ločeno. To so okoljske spremembe, hkrati pa 4. tehnološka revolucija.

Umek tako ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji 120.000 izgubljenih delovno aktivnih prebivalcev nadomestili z mnogo večjo robotizacijo industrije.

Vendar pa je treba za uresničitev tega optimističnega scenarija poskrbeti, da bo izobraževalni sistem deloval bolj v skladu z našimi prihodnjimi potrebami, saj bodo problemi v primeru, da naše šolstvo ne bo izobraževalo ustreznega kadra, le še večji.

Sprememba paradigme


Na demografske spremembe je torej treba misliti, dokler je še čas. Starajoča Evropa je, kot opozarja Tomi Huhtanen, izvršni direktor WMC, že tukaj.

Tomi Huhtanen, izvršni direktor Wilfried Martens Centre for European Studies: »Glavni ekonomski problem staranja prebivalstva je razmerje odvisnosti: manj delovno sposobnih ljudi podpira vse več delovno neaktivnega prebivalstva. K temu močno pripomore tudi upadanje rodnosti. V mnogih državah sicer izvajajo politike za reševanje tega izziva, vendar dolgoročnega trajnega učinka zaenkrat ni.

V zahodnem svetu se vse bolj čuti, da otroci staršev srednjega razreda težko dosežejo življenjski standard svojih staršev, še težje ga presežejo. S tem sta povezani tudi skrb za prihodnost in negotovost, ki pogosto vodita v prelaganje ustanavljanja družine.

Za politika je razprava o rodnosti oziroma javna spodbuda mladim, da naj imajo več otrok, skorajda politični samomor. Slej ko prej vsak politik obžaluje, da je to temo sploh odprl, saj je praviloma soočen z velikim valom najrazličnejših kritik.« 


Zato bi bil po besedah Primoža Jelševarja, direktorja Inštituta dr. Antona Korošca, že skrajni čas za spremembo paradigme. Če smo se namreč v preteklem desetletju pogovarjali predvsem o sprejemanju različnosti, se moramo sedaj predvsem o naših demografskih težavah.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike