Bomo demografske težave v razvitem svetu reševali z robotizacijo?
POSLUŠAJ ČLANEK
Problematika demografskih sprememb v Evropi že dolgo ni več nova razprava. Posledice le-teh pa so zdaj tudi zares tukaj. Obenem drži dejstvo, da se drastičnim spremembam ne bomo mogli več izogniti, saj mladi za svoj vstop na trg dela potrebujejo najmanj petindvajset let.
Pri govoru o demografskih spremembah se sicer večinoma osredotočamo na posledice, ki bodo, to je jasno, alarmantne. Vendar pa so se pisci zbornika, ki je nastal pod okriljem Inštituta dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Centra, skušali osredotočiti predvsem na rešitve, ki bi nam omogočile lažje prilagajanje na situacijo, ki bo neizbežno sledila.
Med bolj prizadetimi državami zaradi demografskih sprememb bo tudi Slovenija. K sreči pa pri nas stanje še ni tako alarmantno kot v Romuniji, Bolgariji, na Portugalskem ali celo v sosednji Hrvaški, kjer se je po besedah Sandre Pasarić, ene od avtoric zbornika, od vstopa države v EU izselilo že več kot 200.000 ljudi.
Množično izseljevanje delovno aktivnih prebivalcev pa demografske spremembe le še potencira. Tako se množično prazni podeželje vseh omenjenih držav. Na Hrvaškem je ta proces zlasti prizadel Slavonijo in jadranske otoke. Na te procese ni imuna niti Slovenija, so pa razmere pri nas za zdaj precej stabilnejše.
Kljub temu je neizbežno dejstvo, da se tako evropska kot slovenska družba pospešeno starata. To pa bo od nas zahtevalo številne prilagoditve.
Nekatere bogate države so se odločile ta problem reševati z obsežnim priseljevanjem (Nemčija, Avstrija, Irska), vendar takšen način reševanja težav po mnenju profesorja dr. Andreja Umka razmere le še zaostruje.
Eden od vidikov problema, zakaj se demografske spremembe ne prebijejo v prve strani medijev, je tudi ta, da je proces trenutno prizadel predvsem podeželje. Od tam se ljudje izseljujejo v mesta, ki imajo posledično še vedno dotok delovne sile.
Ta proces bo po oceni evropskega poslanca Franca Bogoviča v nekaj desetletjih povzročil, da bo v najbolj razvitih svetovnih regijah na podeželju živelo le še približno 300 milijonov ljudi. Posledično se bodo nekatera življenjska območja še bolj izpraznila. Sam sicer za rešitev te težave že nekaj let dela na projektu t. i. pametnih vasi.
O ideji, kako katastrofo vsaj nekoliko zaustaviti, je v svojem prispevku pojasnjeval tudi predsednik SLS Marjan Podobnik. Ta se je zavzel za vzpostavitev t. i. eko vasi, v katerih bi lahko živeli starostniki, pri čemer bi bilo bivalno okolje prilagojeno njihovim trenutnim zmožnostim in potrebam. Tisti še vitalni bi lahko živeli na okoliških kmetijah, kasneje pa v varovanih stanovanjih, domu za ostarele ali celo v negovalni bolnišnici. Tako starostniku morebitne selitve ne bi več prinašale izgube socialnih stikov, poleg tega pa bi lahko bivališče kadarkoli zamenjal v skladu s svojimi trenutnimi potrebami.
Kot pojasnjuje državna sekretarka vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs, lahko pomemben delež denarja za takšne projekte naša država pridobi tudi iz več kot pet milijardnega sklada za okrevanje in iz sklada za kohezijsko politiko.
Nekoliko več optimizma je v razpravo prinesel dr. Andrej Umek, ki je zagotovil, da nam zaradi demografskih sprememb ni potrebno zganjati panike. Slovenija bo imela v prihodnjih desetletjih na voljo okoli 780.000 aktivnih prebivalcev, kar je nekako 13 % manj kot danes, kar je alarmantna številka. Vendar pa v času demografskih sprememb hkrati potekata še dva velika megatrenda, ki ju po njegovih besedah ne smemo obravnavati ločeno. To so okoljske spremembe, hkrati pa 4. tehnološka revolucija.
Umek tako ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji 120.000 izgubljenih delovno aktivnih prebivalcev nadomestili z mnogo večjo robotizacijo industrije.
Vendar pa je treba za uresničitev tega optimističnega scenarija poskrbeti, da bo izobraževalni sistem deloval bolj v skladu z našimi prihodnjimi potrebami, saj bodo problemi v primeru, da naše šolstvo ne bo izobraževalo ustreznega kadra, le še večji.
Na demografske spremembe je torej treba misliti, dokler je še čas. Starajoča Evropa je, kot opozarja Tomi Huhtanen, izvršni direktor WMC, že tukaj.
Zato bi bil po besedah Primoža Jelševarja, direktorja Inštituta dr. Antona Korošca, že skrajni čas za spremembo paradigme. Če smo se namreč v preteklem desetletju pogovarjali predvsem o sprejemanju različnosti, se moramo sedaj predvsem o naših demografskih težavah.
Pri govoru o demografskih spremembah se sicer večinoma osredotočamo na posledice, ki bodo, to je jasno, alarmantne. Vendar pa so se pisci zbornika, ki je nastal pod okriljem Inštituta dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Centra, skušali osredotočiti predvsem na rešitve, ki bi nam omogočile lažje prilagajanje na situacijo, ki bo neizbežno sledila.
Med bolj prizadetimi državami zaradi demografskih sprememb bo tudi Slovenija. K sreči pa pri nas stanje še ni tako alarmantno kot v Romuniji, Bolgariji, na Portugalskem ali celo v sosednji Hrvaški, kjer se je po besedah Sandre Pasarić, ene od avtoric zbornika, od vstopa države v EU izselilo že več kot 200.000 ljudi.
Množično izseljevanje delovno aktivnih prebivalcev pa demografske spremembe le še potencira. Tako se množično prazni podeželje vseh omenjenih držav. Na Hrvaškem je ta proces zlasti prizadel Slavonijo in jadranske otoke. Na te procese ni imuna niti Slovenija, so pa razmere pri nas za zdaj precej stabilnejše.
Kljub temu je neizbežno dejstvo, da se tako evropska kot slovenska družba pospešeno starata. To pa bo od nas zahtevalo številne prilagoditve.
Nekatere bogate države so se odločile ta problem reševati z obsežnim priseljevanjem (Nemčija, Avstrija, Irska), vendar takšen način reševanja težav po mnenju profesorja dr. Andreja Umka razmere le še zaostruje.
Revitalizacija podeželja
Eden od vidikov problema, zakaj se demografske spremembe ne prebijejo v prve strani medijev, je tudi ta, da je proces trenutno prizadel predvsem podeželje. Od tam se ljudje izseljujejo v mesta, ki imajo posledično še vedno dotok delovne sile.
Ta proces bo po oceni evropskega poslanca Franca Bogoviča v nekaj desetletjih povzročil, da bo v najbolj razvitih svetovnih regijah na podeželju živelo le še približno 300 milijonov ljudi. Posledično se bodo nekatera življenjska območja še bolj izpraznila. Sam sicer za rešitev te težave že nekaj let dela na projektu t. i. pametnih vasi.
O ideji, kako katastrofo vsaj nekoliko zaustaviti, je v svojem prispevku pojasnjeval tudi predsednik SLS Marjan Podobnik. Ta se je zavzel za vzpostavitev t. i. eko vasi, v katerih bi lahko živeli starostniki, pri čemer bi bilo bivalno okolje prilagojeno njihovim trenutnim zmožnostim in potrebam. Tisti še vitalni bi lahko živeli na okoliških kmetijah, kasneje pa v varovanih stanovanjih, domu za ostarele ali celo v negovalni bolnišnici. Tako starostniku morebitne selitve ne bi več prinašale izgube socialnih stikov, poleg tega pa bi lahko bivališče kadarkoli zamenjal v skladu s svojimi trenutnimi potrebami.
Kot pojasnjuje državna sekretarka vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs, lahko pomemben delež denarja za takšne projekte naša država pridobi tudi iz več kot pet milijardnega sklada za okrevanje in iz sklada za kohezijsko politiko.
Naš odziv je lahko tehnološki
Nekoliko več optimizma je v razpravo prinesel dr. Andrej Umek, ki je zagotovil, da nam zaradi demografskih sprememb ni potrebno zganjati panike. Slovenija bo imela v prihodnjih desetletjih na voljo okoli 780.000 aktivnih prebivalcev, kar je nekako 13 % manj kot danes, kar je alarmantna številka. Vendar pa v času demografskih sprememb hkrati potekata še dva velika megatrenda, ki ju po njegovih besedah ne smemo obravnavati ločeno. To so okoljske spremembe, hkrati pa 4. tehnološka revolucija.
Umek tako ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji 120.000 izgubljenih delovno aktivnih prebivalcev nadomestili z mnogo večjo robotizacijo industrije.
Vendar pa je treba za uresničitev tega optimističnega scenarija poskrbeti, da bo izobraževalni sistem deloval bolj v skladu z našimi prihodnjimi potrebami, saj bodo problemi v primeru, da naše šolstvo ne bo izobraževalo ustreznega kadra, le še večji.
Sprememba paradigme
Na demografske spremembe je torej treba misliti, dokler je še čas. Starajoča Evropa je, kot opozarja Tomi Huhtanen, izvršni direktor WMC, že tukaj.
Tomi Huhtanen, izvršni direktor Wilfried Martens Centre for European Studies: »Glavni ekonomski problem staranja prebivalstva je razmerje odvisnosti: manj delovno sposobnih ljudi podpira vse več delovno neaktivnega prebivalstva. K temu močno pripomore tudi upadanje rodnosti. V mnogih državah sicer izvajajo politike za reševanje tega izziva, vendar dolgoročnega trajnega učinka zaenkrat ni.
V zahodnem svetu se vse bolj čuti, da otroci staršev srednjega razreda težko dosežejo življenjski standard svojih staršev, še težje ga presežejo. S tem sta povezani tudi skrb za prihodnost in negotovost, ki pogosto vodita v prelaganje ustanavljanja družine.
Za politika je razprava o rodnosti oziroma javna spodbuda mladim, da naj imajo več otrok, skorajda politični samomor. Slej ko prej vsak politik obžaluje, da je to temo sploh odprl, saj je praviloma soočen z velikim valom najrazličnejših kritik.«
V zahodnem svetu se vse bolj čuti, da otroci staršev srednjega razreda težko dosežejo življenjski standard svojih staršev, še težje ga presežejo. S tem sta povezani tudi skrb za prihodnost in negotovost, ki pogosto vodita v prelaganje ustanavljanja družine.
Za politika je razprava o rodnosti oziroma javna spodbuda mladim, da naj imajo več otrok, skorajda politični samomor. Slej ko prej vsak politik obžaluje, da je to temo sploh odprl, saj je praviloma soočen z velikim valom najrazličnejših kritik.«
Zato bi bil po besedah Primoža Jelševarja, direktorja Inštituta dr. Antona Korošca, že skrajni čas za spremembo paradigme. Če smo se namreč v preteklem desetletju pogovarjali predvsem o sprejemanju različnosti, se moramo sedaj predvsem o naših demografskih težavah.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
23
Večer z Elzo Budau
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
6 komentarjev
Friderik
Roboti sicer marsikaj rešujejo v industriji a večina problemov zaradi upadanja rojstev ostane. Si zamislite, da vas bo v domu upokojencev okomadiral robot, da vas bo v ambulanti pregledal robot, da vam bo robotska medicinska sestra vzela kri, da vas bo obiskal robot za popravilo vodovoda, da bo vaše otroke učil pisati robot in v vrtcu varovala robotska naprava....?itd. Boste šli k psihiatru in vas bo robot vprašal, kako se počutite in bo robot bral mašo iz drdral pridigo?
Brez otrok smo v Evropi zapisani smrti in v prazen prostor se bodo naselili tisti narodi, ki so še vitalni. Bo pa črnec prepeval o triglav moj dom in dan ljubezni... In poskakoval ob Golici. Tak je zakon narave. Vse ostalo so blodnje.
Ob teh podatkih biti optimist pomeni biti neumen.
AlojzZ
Tehnološki odziv na premajhno rodnost???
Ha, ha, ha! Islamisti že slavijo.
APMMB2
Demografske težave so dejstvo. Ne smemo jih več naslavljati kot težave, saj postajajo normalnost današnjega časa.
Rodnost se povsod po razvitem svetu umirja in svet postaja vse bolj razvit, saj k temu teži človeštvo.
Posledica razvitosti in večjega standarda pa je višanje življenke dobe. V zadnjih 50letih se je življenska doba v Sloveniji dvignia za dvajset let.
Z razvitostjo sveta se povečuje storilnost in smo že danes priče hipeprodukcije na vseh področjih, tudi hrane .
Potrebno je takšno stanje vzeti za normalnost in se prilagajati.
Tukaj Slovenija zaostaja.
Vsaj dva problema sta očitna.
Vidnejši in opaznejši je pomankanje ustanov za starejše od domov, do negovalnih bolnišnic in osebja, ki bi skrbelo za negovanje starejših ljudi. Pred vsem je potrebno ljudi, ki se ukvarjajo z negovanjem obdržati doma, ne pa da jih lahkomisleno izvažamo.
Manj opazno pa je prilagajanje na družbo, kjer bodo prevladovali stari ljudje.
Kako jih zaposliti? Kako jim nuditi aktivno življenje?
Potrebno bo tudi prilagoditi proračun, tako da bo starejšim omogočeno dostojno življenje.
Za konec pa še: Še pred dobrimi sto letije eden človek preživljal kvečjemu dva, ali tri, zato so morali delati celo otroci in straci, do smrti.
Danes tehnologija omogoča, da en proizvodni delavce proizvede dobrin za deset, celo dvajset ljudi, pa je robtika šele na začetku. Ni strahu, da človeštvo ne bo preživelo tudi če bo družba v povprečju stara 60 ali 70 let.
AlojzZ
??? Kdo pa govori o povprečni starosti družbe? Govorimo, da imamo premalo otrok, kar pomeni konec te družbe.
lukaab
Poglejmo stanje v Sloveniji :
- javni dolg v letu 2019 : 32 milijard
v letu 2020 :36 milijard
leta 1995 5 milijard,
leta 2008 : 8 milijard javnega dolga
- Med leti 2012-2019 se je izselilo 64.646 državljanov Slovenije od teh se je v enakem obdobju nazaj v domovino priselilo le 24.654 državljanov .
V omenjenem obdobju 2012-2019 smo izgubili 39.992 Slovenskih državljanov, kar je največ po letu 1991, dodajmo sem še cca. 23.000 dnevnih delavcev migrantov , doma posledična primanjkuje delovne sile, ki jo uvažajo iz balkana, namesto iz ukrajine.
-Izseljevanje Slovenskih državljanov pomembno pripomore k nižji brezposelnosti doma.
- Delež tujih državljanov po podatkih za leto 2019 znaša 7.5 %, leta 2008 pa 3,6 %.
Zaključek : stanje v sloveniji ej grozljivo in skrb zbujajoče, odprite oči, propadate ! niste Hrvati, Hrvati imajo 4 milijone prebivalcev in občutno manj muslimanov . Po zadnjih podatkih organizacije pew research center delež muslimanov na Hrvaškem znaša 1.6 %, v Sloveniji pa 3,7 %, še leta 1991 za primerjavo pa le 1.4 %, vam da kaj vedeti ??? sami poguglajte pa se zanimajte
lukaab
stanje v sloveniji je grozljivo, imamo 36 milijard javnega dolga, leta 1995 le 5 milijard evrov dolga, v preteklih 8 letih se je izselilo največ državljanov slovenije po osamosvojitvi, ker doma ne dobijo višjih plač in boljših delovnih pogojev, sramota je vse skupaj, uvaža pa se balkance , ! prokleta bodi politika ! vsi ste isti ! zgledujte se po uspešni češki republiki, tudi evra niso sprejeli
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.