Boleča kitajska lekcija iz kapitalizma ali kaj je vzrok in kaj povod za katastrofo Gorenja
Ko se nekaj zgodi in so posledice le tega lahko tudi krute, le malo ljudi razmišlja o dejanskem vzroku za ta dogodek. Vidijo predvsem povod za ta dogodek in ga, žal, prepogosto enačijo z vzrokom. To je posledica preveč poenostavljenega razmišljanja. Tako tudi atentat na Franza Ferdinanda v Sarajevu vse prepogosto predstavljajo napačno (tudi v zgodovinskih knjigah) kot vzrok za prvo svetovno vojno. To je bil samo povod, vzrok je bil kar precej kompleksnejši, vendar na tem mestu ne bi o tem.
In čez več kot sto let po povodu za prvo svetovno vojno so prišli v Velenje Kitajci. Ja ravno ti zlobi Kitajci, ki so iznašli in izpustili v svet koronavirus. In ravno ti zlobni Kitajci bodo v Velenju odpustili pol Gorenja. In ti zlobni Kitajci so za odpuščanje našli vzrok v korona krizi. Ja res je, bela tehnika se dobra dva meseca res ni prodajala, ljudem je bila pač bolj važna hrana. Toda vprašajmo se, ali je bila korona kriza res vzrok ali pa je bila zgolj dober povod, ki je omogočil množično odpuščanje.
Kaj je značilno za socialistična podjetja: slabe plače, nizka produktivnost, nizka dodana vrednostjo, slab razvoj, preveliko število zaposlenih in namesto družbene odgovornosti zlizanost z lokalno oblastjo ter seveda, v njih se ne odpušča. Gorenje je imelo vse te značilnost in še več, imelo je nesposobno vodstvo oziroma nesposobna vodstva, ki so si samo polnila lastne žepe, dobre rezultate pa so prikazovali s pomočjo kreativnega računovodstva. Torej resnici na ljubo, Gorenje je bil eden zadnjih socialističnih mastodontov v Sloveniji. Tudi bivši direktor Stanič, ki vso odgovornost za kritično situacijo vali na bivšega direktorja Bobinca, bi se moral zamisliti nad tem, kako je on (socialistično) vodil podjetje.
No pa pridejo v podjetje tujci, ki, čeprav prihajajo iz države, ki v svojem nazivu nosi ljudska, niso prav nič ljudski (socialistični), pač pa zadrti kapitalisti. Ugotovijo, da so jih pri skrbnem pregledu peljali žejne čez vodo (oziroma čez računovodske bilance) in začnejo delati red v podjetju, tudi z odpuščanjem. Da pa to ni dovolj, pride še korona kriza, prodaja zgrmi in Kitajci to izkoristijo za še večje odpuščanje. No vidite, to je dejansko povod!
Kje pa so vzroki? Zelo kompleksno vprašanje. Poskušal bom na kratko pojasniti, kje vse se skrivajo. Vsak nosi za to svoj del odgovornosti, vsa vodstva, lokalna politika in seveda tudi delavci, ki so bili predolgo tiho.
Vodstva so, za delo, ki so ga slabo odpravljala, dobivala bajna plačila. Dovolila so bogatenje posameznih pogodbenikov, izplačevala enormne zneske nadzornikom in seveda skupaj z lokalno skupnostjo kupovala socialni mir v Velenju. Lokalna skupnost (ki jo je vodila ves čas od osamosvojitve naprej SD) je zaradi socialnega miru tiho potrjevala odločitvam vodstva podjetja, saj je nekaj z bogato obložene mize kanilo tudi njim in seveda, postavljala je v podjetje svoje lojalne kadre. Delavci, na katere pa so se vsule posledice te španovije, pa so molčali. Molčali so tako dolgo, dokler da ni bilo prepozno.
Mnogi od njih so imeli kadrovska stanovanja, Gorenje je štipendiralo in zaposlovalo njihove otroke, sponzoriralo njihove klube … simbioza je, nizkim plačam navkljub, kar trajala in trajala. Tudi sindikati so molčali, saj so tudi oni imeli nekaj od svojega molka. Skratka, dolgoletni molk, skrivanje realnega stanja in upanje, da bo vse skupaj trajalo v nedogled so glavni vzroki za sedanje stanje.
Vendar pa, vse lepo se enkrat konča in ko pride trda realnost, boli.
Sočustvujem z odpuščenimi delavci, saj sam dobro vem, kako je biti prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Boli, je ponižujoče, delal in ustvarjal bi pa ne moreš. Vendar pa, njihovi brezupni protesti niso naslovljeni na pravi naslov. Pravi naslovniki so bivši direktorji, sedanji in bivši župan, rdeči velenjski lobi in seveda v končni fazi stranka, ki je imela v Velenju največ volivcev -SD, sodelovala pa je tudi pri prodaji Gorenja. Na te bi morali usmeriti svoj bes.
Sedanja vlada lahko samo v okviru svojih pooblastil skrbi za odvečne delavce preko zavoda za zaposlovanje, na lastnika ne more vplivati, direktna pomoč podjetjem je v EU prepovedana. Lastnik sam pa tudi dela samo to, kar je za njega najboljše, v duhu dobrega gospodarja. Trg je naredil svoje, če Gorenja ne bi prodali, bi se agonija samo podaljšala. Čez dve, tri leta bi bila situacija identična, mogoče še celo bolj boleča. Tako pa bo Gorenje verjetno postavljeno na zdrave temelje, ki jim bodo omogočili dolgoročno preživetje in bo seveda zopet zaposlovalo.
Posnetek komentarja je dr. Štefana Šumaha je na voljo na koncu članka.
In čez več kot sto let po povodu za prvo svetovno vojno so prišli v Velenje Kitajci. Ja ravno ti zlobi Kitajci, ki so iznašli in izpustili v svet koronavirus. In ravno ti zlobni Kitajci bodo v Velenju odpustili pol Gorenja. In ti zlobni Kitajci so za odpuščanje našli vzrok v korona krizi. Ja res je, bela tehnika se dobra dva meseca res ni prodajala, ljudem je bila pač bolj važna hrana. Toda vprašajmo se, ali je bila korona kriza res vzrok ali pa je bila zgolj dober povod, ki je omogočil množično odpuščanje.
Kaj je značilno za socialistična podjetja: slabe plače, nizka produktivnost, nizka dodana vrednostjo, slab razvoj, preveliko število zaposlenih in namesto družbene odgovornosti zlizanost z lokalno oblastjo ter seveda, v njih se ne odpušča. Gorenje je imelo vse te značilnost in še več, imelo je nesposobno vodstvo oziroma nesposobna vodstva, ki so si samo polnila lastne žepe, dobre rezultate pa so prikazovali s pomočjo kreativnega računovodstva. Torej resnici na ljubo, Gorenje je bil eden zadnjih socialističnih mastodontov v Sloveniji. Tudi bivši direktor Stanič, ki vso odgovornost za kritično situacijo vali na bivšega direktorja Bobinca, bi se moral zamisliti nad tem, kako je on (socialistično) vodil podjetje.
Resnici na ljubo, Gorenje je bil eden zadnjih socialističnih mastodontov v Sloveniji
No pa pridejo v podjetje tujci, ki, čeprav prihajajo iz države, ki v svojem nazivu nosi ljudska, niso prav nič ljudski (socialistični), pač pa zadrti kapitalisti. Ugotovijo, da so jih pri skrbnem pregledu peljali žejne čez vodo (oziroma čez računovodske bilance) in začnejo delati red v podjetju, tudi z odpuščanjem. Da pa to ni dovolj, pride še korona kriza, prodaja zgrmi in Kitajci to izkoristijo za še večje odpuščanje. No vidite, to je dejansko povod!
Simbioza molka
Kje pa so vzroki? Zelo kompleksno vprašanje. Poskušal bom na kratko pojasniti, kje vse se skrivajo. Vsak nosi za to svoj del odgovornosti, vsa vodstva, lokalna politika in seveda tudi delavci, ki so bili predolgo tiho.
Vodstva so, za delo, ki so ga slabo odpravljala, dobivala bajna plačila. Dovolila so bogatenje posameznih pogodbenikov, izplačevala enormne zneske nadzornikom in seveda skupaj z lokalno skupnostjo kupovala socialni mir v Velenju. Lokalna skupnost (ki jo je vodila ves čas od osamosvojitve naprej SD) je zaradi socialnega miru tiho potrjevala odločitvam vodstva podjetja, saj je nekaj z bogato obložene mize kanilo tudi njim in seveda, postavljala je v podjetje svoje lojalne kadre. Delavci, na katere pa so se vsule posledice te španovije, pa so molčali. Molčali so tako dolgo, dokler da ni bilo prepozno.
Dolgoletni molk, skrivanje realnega stanja in upanje, da bo vse skupaj trajalo v nedogled so glavni vzroki za sedanje stanje.
Mnogi od njih so imeli kadrovska stanovanja, Gorenje je štipendiralo in zaposlovalo njihove otroke, sponzoriralo njihove klube … simbioza je, nizkim plačam navkljub, kar trajala in trajala. Tudi sindikati so molčali, saj so tudi oni imeli nekaj od svojega molka. Skratka, dolgoletni molk, skrivanje realnega stanja in upanje, da bo vse skupaj trajalo v nedogled so glavni vzroki za sedanje stanje.
Vendar pa, vse lepo se enkrat konča in ko pride trda realnost, boli.
Protesti na napačnem naslovu
Sočustvujem z odpuščenimi delavci, saj sam dobro vem, kako je biti prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Boli, je ponižujoče, delal in ustvarjal bi pa ne moreš. Vendar pa, njihovi brezupni protesti niso naslovljeni na pravi naslov. Pravi naslovniki so bivši direktorji, sedanji in bivši župan, rdeči velenjski lobi in seveda v končni fazi stranka, ki je imela v Velenju največ volivcev -SD, sodelovala pa je tudi pri prodaji Gorenja. Na te bi morali usmeriti svoj bes.
Sedanja vlada lahko samo v okviru svojih pooblastil skrbi za odvečne delavce preko zavoda za zaposlovanje, na lastnika ne more vplivati, direktna pomoč podjetjem je v EU prepovedana. Lastnik sam pa tudi dela samo to, kar je za njega najboljše, v duhu dobrega gospodarja. Trg je naredil svoje, če Gorenja ne bi prodali, bi se agonija samo podaljšala. Čez dve, tri leta bi bila situacija identična, mogoče še celo bolj boleča. Tako pa bo Gorenje verjetno postavljeno na zdrave temelje, ki jim bodo omogočili dolgoročno preživetje in bo seveda zopet zaposlovalo.
Avtor komentarja je dr. Štefan Šumah
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
15 komentarjev
pozdrav
Takšnih primerov škodljivega ravnanja oziroma investiranja slovesnkega denarja na Balkanu, ki je potem šlo v franže, je še in še..
Koristno bi bilo napraviti seznam takšnih zgrešenih oziroma goljufivih investicij in jih analizirati ter se na njih kaj naučiti.
Rajko Podgoršek
Žal mi je, da moram to reči ampak po izkušnjah je Gorenje padlo v kvaliteti in se ne čudim da so izgubili tržni delež. Očitno je škripalo po vseh oddelkih: razvoj, nabava, kvaliteta, proizvodnja, itd. Zadeve firma očividno ni imela pod nadzorom in tudi na slovenskem trgu se je podjetje zamerilo številnim slovenskim uporabnikom, ki bi sicer rade volje podpirali slovenske proizvajalce. Podobno po Balkanu, kjer se je Gorenje isto šlepalo na neko "fam" in jim je deleže pobral turški Beko. Ampak, ali ni bil navsezadnje to isti poslovni model vseh slovenskih podjetij?
pozdrav
To so sabotažna ravnanja za slovenski razvoj.
pozdrav
Podobno je leva politika delovala pri Merkatorju.
Na desetine hipermarketov je slovenski Merkator zgradil po Balkanu. Potem pa to vse za drobiž prodal Balkancem.
Na takšen način nas leva politika razvojno obuboža in izenačuje z Balkanom, da se razvojno primerjamo z njim, ne pa z razvito Evropo.
pozdrav
Dober gospodar ne bo svoj najboljši program prestavil v tujo državo in tam ogromno investiral.
pozdrav
Velika škoda za Slovence, da je propadlo slovensko podjetje svetovnega slovesa. Samo poglejmo kakšno zanimivo paleto izdelkov je imelo.
Glavna napaka je bila, da je Gorenje pred 4 leti svoj najboljši in najdonosnejši proizvodni program -proizvodnjo hladilnikov in hladilnih skrinj prestavilo zaradi vplivanja leve politike, vključno z razvojem teh proizvodov v Srbijo in tam zgradilo tovarno ter zaposlilo 1000 delavcev.
MEFISTO
Gorenje so uničevali Židanovi že od vsega začetka.
Gorenje bi se skrčilo z ali brez Kitajcev.
Ker bi se brez Kitajcev še odlašalo njegovo zdravljenje, bi morda celo propadlo.
Nasploh je bilo Titovo Velenje vseskozi strošek slovenskih davkoplačevalcev.
korosec.france
Stokrat sem že zapisal, izrekel pa vsaj tisočkrat.
Tovarišijski Sockomikapitalizem mora pasti do dna.
Zakaj je tak kot je je prvi znanstveno opisal Ljubo Sirc, v živo iz prve roke pa Titova desna roka in 1.poznavalec SFRJ samoupravne ekonomije, Aleksander Bajt.
In Gorenje je največja šola treznjenja, ker se bo treslo, ko se bo razlomilo jedro in vse kar je okrog njega.Žalostno ampak to je.Potem bo šel Tito v rudniški muzej.
In največji paradoks vseh paradoksov je, da naj bi v Gorenje odšel zadeve reševat sam Janez Janša... gasit velik požar s kanglico, ki še pušča povrhu...Bobinac in Kontić bosta pa nekje na skupnem sestankovanju v kakem vikendu, če se sploh še poznata...
Tapametni, ki so Gorenje prodali Kitajcu se pa grejejo na zasebnih jahtah in plažah Jadrana...Ubogi Tito! Vse so zraubali, vse pokradli, požrli in zapili ter razprodali, Mesec z Kordišem in Tomićko pa na biciklih tulijo, da uvajajo demosocializem nazaj...
Ni čudno, da se je Kučan izgubil z velikim črnim kolesom od Štefanije...
Ni znanja, ni pameti, ni motiva, ni cilja, ni denarja, vse pokradeno, elektrika iz TEŠA
je predraga, da bi poganjala kapitalistično kitajsko Gorenje, Rotnik bo nazaj kupil mamine endivije za 3milijone in si z izkupičkom plačal še ene počitnice na Jadranu
Alojzij Pezdir
Odgovorni člani uprave in nadzornega sveta v Gorenju in v vladi RS bi se morali končno "strezniti" vsaj takrat, ko je po temeljitem notranjem pregledu poslovanja od napovedane dokapitalizacije odstopilo vrhunsko in mednarodno ugledno japonsko podjetje Panasonic.
A se niso, ker so bili kot tista "slavna žaba" iz Janševe popularne basni že popolnoma "omrtvičeni" od postopnega dolgotrajnega kuhanja v "lastnem zosu" razvojnega "prostega teka", negospodarne organiziranosti in pogubne kadrovske neracionalnosti.
Najboljši pevec med direktorji ter najboljši direktor med pevci, Franjo Bobinac, ki so ga njegovi politični in oblastni botri iz praviloma vladajoče SD ter iz neformalnih omrežij njene totalitarne, ideološke in politične "matere" ZKS dobesedno in v prenesenem pomenu nazadnje "pustili na cedilu", je lahko le na hitro in kratkoročno reševal "lastno glavo" s prodajo nadvse zagonetnim in nezanesljivim Kitajcem, in sicer po znanem načelu brezvestnih oblastnikov: "Za nami potop!"
Neznosna finančna bremena pretiranega zaposlovanja in razsipnega nagrajevanja brezštevilnih razvojno neproduktivnih direktorjev in drugih nekoristnih privilegirancev na delovnih mestih in funkcijah, na katerih so politično lojalni in servilni upravitelji in nadzorniki pogosto začasno "parkirali" trenutno neizvoljene ali celo povsem neizvojljive, a vselej "perspektivne" politične kadre iz stranke SD, so razkrili šele novi kitajski lastniki, ki jim očitno pomeni gospodarska rentabilnost, uspešnost, učinkovitost in konkurenčnost na mednarodnem tržišču več od klasične "razredne zvestobe" praznim ideološkim idealom in malikom oz. samodržcem iz svetovne zgodovine znanstvenega socializma, delavskega gibanja, proletarskih revolucij in proletarskega internacionalizma.
STAJERKA2021
Socialiszem se neha, ko zmanjka tujega denarja!
AlojzZ
Sloviti Hayek je dejal nekako tako: "Če bi se komunisti/socialisti spoznali na gospodarstvo, ne bi bili komunisti/socialisti."
ales
Podobno zgodba se bo nadaljevala v Kolektorju, Hidrii, Mahle/Letriki/Iskri,... Rezultat "nacionalnega interesa".
Rajko Podgoršek
Aleš, no tu je potrebno poznati razlike: 1. Gorenje - dolgoletni gospodarski mastodont v večinski lasti države, ki je izigravala ostale lastnike (domače male delničarje); podobna zgodba kot Cimos s to razliko, da Cimos ni bil na borzi in je tam lastništvo imela še paradržavna Modra Zavarovalnica (famozni Borut Jamnik) 2. Kolektor - podjetje v privat lasti menedžerjev in bivših zaposlenih, tu država nima nič zraven in bodo lastniki sami reševali zadeve 3. Hidria - podjetje v privat lasti izključno menedžerjev, isto država nima nič zraven in bodo lastniki sami reševali zadeve 4. MAHLE (bivša Iskra Avtoelektrika) - delno državna delno v lasti malih delničarjev, kupil jo je nemški lastnik MAHLE (po dvoboju s Kolektorjem), tu država nima nič zraven in bodo tuji nemški lastniki sami reševali zadeve
Teodor
Amen. Avtor je povedal vse kar je potrebno vedeti.
romanos1
Zelo dobro napisano,žal je to realnost!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.