Boj proti nezakonitim migracijam iz Afrike v Afriki: tako se jih trudijo zadržati doma

POSLUŠAJ ČLANEK
Ko v medijih beremo o migracijah, beremo večinoma o negativnih stvareh. O nelegalnih prestopih meja, o številu migrantov, o kriminalnih dejanjih povezanih z migracijami … O rešitvah se govori zelo pavšalno in predvsem v stilu najstrožjega zaprtja meje. Če si vmes kdo (recimo papež) drzne kaj čivkniti o humanitarnosti, smo že na okopih.

Vendar pa se migracije ne začnejo na slovenski meji niti na sredozemskem morju. Pač pa v deželah iz katerih migranti prihajajo. Tam pa že desetletja delujejo misijonarji, ki situacijo poznajo od blizu. In ker so tam zato, da domačinom pomagajo, veliko delajo tudi na tem področju. Poglejmo si eno od pozitivnih zgodb malo pobližje.

Salezijanci v skušajo starše prepričati, naj otrok ne pošiljajo v Evropo


Salezijanski misijonarji so v Afriki prisotni že dolgo. Ljudje jim zaupajo in jih spoštujejo. Ker iz prve roke vedo, kako tvegana je pot v Evropo in kaj mlade tam čaka, so v sodelovanju z organizacijo VIS (Mednarodno prostovoljstvo za ravoj), leta 2015 začeli s projektom Stop Tratta.

Izhodišče za projekt jim je, istega leta nekaj mesecev prej, dal papež Frančišek, ko je ob obisku Torina ob srečanju s salezijansko družino izrazil skrb za tisoče mladih, ki na poti v Evropo tvegajo življenja in jih je pozval k dejanjem. Salezijanci so ga vzeli zares in začeli zgoraj omenjeni projekt. Njegov osnovni namen je mladim, ki razmišljajo o migriranju, ponuditi alternativo.

Projekt zaenkrat poteka v Gani, Etiopiji, Maliju, Nigeriji in Senegalu in ima več stopenj. Prva je informiranje mladih o migracijah, o nevarnostih na poti in realnosti v Evropi. V afriških deželah namreč delujejo številne agencije, ki mladim predstavljajo brezskrbno potovanje v Evropo. Cene so seveda visoke in družine se pogosto zadolžijo, da bi otrokom to omogočile. V resnici pa gre v večini primerov za trgovino z ljudmi. Številni so na poti zasužnjeni kot fizična sila in dekleta kot prostitutke.

Ne samo sredozemsko morje, tudi saharska puščava je ogromno pokopališče mladih ljudi, ki so jih starši v dobri veri poslali v boljše življenje. Zato skušajo staršem dopovedati, da so te obljube lažne in da si je boljše življenje mogoče ustvariti tudi doma. V Gani so pri projektu bile veliko pomoč t.i. kraljice matere (najbolj upoštevane osebe v vaseh), ki so tudi same spoznale, da je narobe, da mladi odhajajo. V okviru projekta izvajajo informiranja po šolah in izdali so celo knjigo, v kateri preko jezika pravljic predstavljajo nevarnost migracij.

Druga stopnja projekta je usposabljanje, ki v nekaj mesecih, mlademu človeku zagotovi delo. Na voljo so številni tečaji za poklice po katerih je največ povpraševanja (kmetijstvo, mehanika, vzreja, informatika, krojaštvo…). Tečajev je okoli tisoč in vključujejo preko 18.000,00 mladih in mater.

Tretja stopnja projekta je delo. Ali še bolje, posel. V ta namen so se povezali z lokalnimi bankami, ki omogočajo mikrokredite za zagon posla. Tako so se začele številne uspešne zgodbe, ki so ljudem pomagale iz revščine in jim dale samozavest. Mnogo mladih goji in prodaja indijske fige, gradi rastlinjake in prodaja pridelek, mnoge žene pečejo slaščice, ki jih prodajajo, nekateri fantje delajo kot vodovodarji ali električarji…tudi prašičereja je lahko donosen posel.

Begunska taborišča


Svojo dejavnost so v okviru projekta razširili tudi na begunska taborišča. Posebno v Etiopiji, kamor se stekajo begunci iz Južnega Sudana, Eritreje, Somalije. Prizadevajo si za dvig kvalitete življenja v taboriščih in nudijo mladim možnost izobraževanja in s tem upanje za boljšo prihodnost. Zanimivo je, da veliko delajo tudi na krepitvi ženske in njene vloge v družbi, saj so v teh kultura najpogosteje ravno ženske steber družine in »opolnomočenje« njih pomeni blagoslov in blagostanje za vso družino.

Migranti se vračajo?


Kot je papež Frančišek pred dnevi pozval sirske migrante, da sedaj, ko je vojne konec, njihova dežela potrebuje njihove moči in sposobnosti pri obnovi, se vračajo tudi nekateri afriški migranti, ki so opravili usposabljanja v italijanskih salezijanskih centrih in so pripravljeni z novim znanjem služiti svojim rojakom in domovini.



Informacije iz članka so povzete po Salezijanskegem vestniku (Salezijanci v boju proti nezakonitim migracijam iz Afrike-Marko Suhoveršnik, januar 2019) in virov navedenih v njem.
 
KOMENTAR: Andreja Barat
Misijonarji lahko storijo mnogo
To so zaenkrat majhne zgodbe, vendar je nujno, da postanejo velike. Tudi afriške dežele so na svoji poti razvoja in le ta bo veliko počasnejši in zahtevnejši, če bodo njihovi perspektivni mladi odhajali v Evropo obirat jagode ali v najslabšem primeru umirali v puščavi, morju ali v rokah brezvestnih trgovcev z belim blagom. Škoda, da se evropski voditelji, ob vsem denarju, ki ga namenjajo migrantski problematiki, bolj ne zavedajo pomena misijonarjev v teh deželah in ne podprejo (moralno in finančno) takšnih lokalnih zgodb, ki imajo v sebi potencial, da postanejo državne, kontinentalne in nenazadnje tudi spremenijo prihodnost tretjega sveta. Če vas migranti v evropskih deželah motijo in nervirajo ter imate višek denarja, je na spletni strani projekta tudi možnost donacije. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike