Bogovič in Turk, drugič: na čelu Evropske unije si želita Manfreda Webra, Angelo Merkel in Mairead McGuinness
POSLUŠAJ ČLANEK
Žiga Turk in Franc Bogovič sta v včerajšnjem prvem delu predvolilnega duela med drugim pojasnila, zakaj sta se povezala z NSi oz. SDS, komentirala aktualne probleme EU in razdeljenost EPP.
V drugem delu intervjuja sta povedala, katere odločitve Evropskega parlamenta bi razveljavila, če bi imela to možnost, kakšen prispevek k EU pripisujeta drug drugemu in kje lahko tudi sama kaj prispevata ter kakšno razporeditev slovenskih mandatov napovedujeta.
Evropski parlament ima 751 poslancev, pri čemer jih je le 8 iz Slovenije. Kako bi povprečnemu slovenskemu volivcu, ki vam je pripravljen nameniti zgolj 30 sekund svoje pozornosti, razložili, zakaj njegova udeležba na volitvah sploh pomeni kakršnokoli razliko?
Žiga Turk: Zato, da dajo svoj prispevek k temu, da so Slovenci dobro zastopani v Bruslju in da so tisti Slovenci, ki so v Bruslju, tudi kaj rekli o tem, kaj se dogaja v Sloveniji.
Franc Bogovič: Poslanec iz ene države, ki ima osem poslancev, s tem, ko si zna narediti klub podpornikov, predstaviti ideje, lahko zelo veliko naredi. Zakaj iti na volitve pa lahko povedo mladi iz Velike Britanije, ki niso šli, pa jim je žal in so predvsem starejši odločili o njihovi usodi.
Katerih treh stvari, ki nam jih je prinesla EU, se premalo zavedamo, jih premalo cenimo?
Žiga Turk: Jaz bi rekel samo eno: Red. Za Slovenijo in druge članice je prinesla neko pravno, ekonomsko in sicer urejeno okolje, kjer veljajo neka pravila in kjer si ena država ne more privoščiti, da bi močno odstopala od tega. EU projecira ta red tudi v svojo okolico in je ena od trenutno redkih igralcev v svetu, ki si še prizadeva, da obstajajo neke mednarodne organizacije, inštitucije, forumi … na katerih se akterji lahko nekaj dogovorijo. Iz tega se ZDA poskuša umakniti, Kitajska pa opazuje, v katero smer bodo šle stvari in se pripravlja na oba scenarija. Del tega reda je tudi to, da nad našimi sodniki ni le modro nebo, ampak je še ESČP, kar sicer počasi, pa vendar, pomaga naši pravni državi.
Franc Bogovič: Zame je ključno gospodarsko okolje, v katerem po ljudeh maloštevilna država lahko enakovredno vstopi na evropski 500 milijonski trg, prek gospodarsko-trgovinskih sporazumov pa tudi širše. Hkrati ustvarja okolje blaginje. Ko se vračam v Srbijo in Bosno, spoznavam, kje so tam ostali. Kljub temu, da imamo še en kup težav, EU prinaša urejenost. Naslednja stvar je pravni red, ki ga je ustvarila EU in smo ga povzeli. To se zelo vidi po izstopu Velike Britanije, ki bo morala mnogo zakonov napisati na novo. Tretja stvar so pa evropski semestri, v katerih se diagnosticira ekonomske in fiskalne politike držav članic.. V Sloveniji jih žal radi pospravimo pod mizo.
Gospod Bogovič, kaj je po vašem vedenju v svojih aktivnostih znotraj institucij EU koristnega za EU in Slovenijo naredil Žiga Turk?
Franc Bogovič: Z g. Turkom sva se večkrat srečala. Bil sem na predstavitvi njegove knjige o prihodnosti dela zaradi digitalizacije, robotiki ipd. in tu je Žiga Turk že doslej zaznamoval evropski prostor.
Gospod Turk, kaj je po vašem vedenju koristnega za Evropsko unijo in Slovenijo v Evropskem parlamentu do zdaj naredil Franc Bogovič?
Žiga Turk: Ko sem slišal, da se bova midva pogovarjala, sem pomislil, da to morda ni najbolje, ker je verjetno to tisti kandidat oz. poslanec, s katerim se najbolj v vsem strinjam. Jaz ga redno spremljam na Twitterju in občudujem njegovo velikansko aktivnost. To niso bile samo pametne vasi, bila je recimo Srbija, kjer sem jaz v nekem trenutku svetoval srbski vladi in tam srečal g. Bogoviča. Dejansko je zelo aktiven poslanec.
Če bi lahko razveljavili 3 v zadnjem mandatu sprejete odločitve Evropskega parlamenta, kaj bi razveljavili?
Žiga Turk: Gotovo Copyright direktivo. Podprl bi tudi kakšno mehkejše stališče glede Brexita – da se Angležem čim bolj pomaga, da čim lažje ostanejo v čim tesnejši povezavi z nami. Podprl bi pa tudi, da se prej in bistveno resneje Evropa spopade s problemom migracij, da sprejme načrt Frontexa, ki ga je komisija predlagala kmalu po letu 2000, pa se takrat ni zgodilo nič.
Franc Bogovič: Prva stvar je kvotni sistem na področju migracij, katerega posledica je delitev EU na vzhod in zahod. Nadalje menim, da se gre v pritiskih na Madžarsko, Poljsko predaleč, menim, da glede tega ne bi smela odločati izključno politika. Na koncu pa tudi tri četrtine tistih poročil, ki so jih producirali socialisti, z ambicijo opozarjati na pravice najrazličnejših skupin. Ne, ker bi imel karkoli proti tem pravicam, npr. enakopravnosti žensk. Ampak če npr. govorimo o klimatskih spremembah - ni treba v vsakem pasu dodati »še posebej pa to velja za ženske in za LGBT skupino«, kar je na nek način stalna provokacija konservativnih poslank in poslancev in stalno forsiranja teh tem.
Na katerih področjih znotraj EP si želite delovati kot evropski poslanec in kaj lahko na teh področjih konkretnega prispevate?
Franc Bogovič: Poleg teh dveh odborov, kjer sem bil do sedaj, torej kmetijstvo, razvoj podeželja in regionalni razvoj, bi morda izbral še odbor ITRE – energetika. Kot župana občine Krško me tja veže zgodovina, po drugi strani sem bil pa zelo aktiven v energetskem forumu. To se mi zdi za Slovenijo kar pomembno področje. Pa tudi Zahodni Balkan mi je kar blizu.
Žiga Turk: Raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacija. Tukaj Evropa stoji ali pade. Če ne bo sposobna tekmovanja z ZDA in s Kitajsko, nam vse ostalo ne pomaga. Digitalno je fronta, kjer se stvari razvijajo, z zelo močnim poudarkom na industrijski revoluciji 4.0.
Verjetno bi bil aktiven tudi na področju medijev. Poskušal bi preprečevati skušnjave, da bi evropska politika, bodisi unije, bodisi držav članic s svojo politično močjo prinašala cenzuro. Hkrati pa Rusijo vidim kot nedokončano evropsko zgodbo in če bi bila kakšna možnost, bi se vanjo vključil. Ampak z nikakršnimi simpatijami do nedemokracije v Rusiji, ne do njenih ekspanzionističnih interesov, ampak zgolj v smislu, da lahko Rusija probleme na svojih mejah reši na evropski način, kot sta ga v EU rešili Nemčija in Francija.
Koga želite v prihodnje videti na mestu predsednika Evropskega parlamenta, koga na mestu predsednika Evropske komisije, koga kot predsednika Evropskega sveta?
Žiga Turk: Jaz zelo podpiram gospoda Webra. Pred dnevi je objavil svoj program, ki je dejansko dober, a pogrešam točno to, kar mene najbolj zanima. Tam notri nisem videl inovacij, tehnologije, digitalnega. Za predsednika evropskega sveta bi si želel državnika ali državnico, ki bi imela v svetu moč, karizmo, ugled in bi lahko hitro in z avtoriteto odreagirala na svetovnem odru. Tukaj Evropi zmanjka. Preden lahko Tusk nekaj reče, se mora evropski svet zbrati, o tem sprejeti stališče in stvari gredo mimo. Ne bi se mi zdelo slabo, da bi bila to Angela Merkel. A nerealno je, da bi bila predsednik Komisije in Sveta iz Nemčije. Merklova je zgolj primer tega, da potrebujemo osebnost, ne aparatčika, bivšega politika, ki bi ga bilo treba nekam odložiti. Želim si, da bi imel Svet EU pogum na to mesto imenovat nekoga, ki je boljši od njih, ne nekoga, ki ga bodo oni lahko nadzorovali. V zameno za to, bi lahko parlament v predsedovanje žrtvovali nekemu socialistu.
Franc Bogovič: S prvima dvema izbirama nimam težav, podpiram Webra in Merklovo. Slednja je sicer že napovedala konec kariere, a zarečenega kruha se v politiki največ poje. Kar se tiče evropskega parlamenta, bo pa težko ponoviti, da so vsi trije iz EPP, kot trenutno. Želel bi si osebe, podobne Mairead McGuinness iz Irske, prve podpredsednice Evropskega parlamenta, ki je že bila ena izmed kandidatk EPP za predsednika EP. Mislim, da je obraz zrele, konstruktivne ženske iz manjše države primeren za to funkcijo.
Vsak naj našteje 3 razloge, zakaj bi volil listo drugega (torej Žiga Turk SDS+SLS in Franc Bogovič NSi) ter (ob tem, da sama kandidirata drugje), še en razlog, zakaj liste ne bi volil.
Franc Bogovič: Prvič, ker je EPP, drugič, ker je na listi izbira med dobrimi kandidati – da lahko volivci tudi izbirajo, ne le obkrožijo listo. Pa tudi sicer nimam nobenih težav s programskimi usmeritvami, ki jih zagovarjajo. Ne bi je pa volil, ker lahko izberejo listo SDS + SLS (smeh).
Žiga Turk: Zato, ker je na njej Franc Bogovič, ker je EPP in ker je na njej Romana Tomc. Ne bi je pa zato, ker glas za listo NSi pomeni glas za alternativo v Sloveniji, za alternativo v Sloveniji na desnici in na splošno. Močnejša NSi bi skoraj gotovo pomenila, da v koalicijski vladi ne bi imeli Levice in močno bi povečala možnost, da bi bila desnica ali desna sredina še močneje zastopana v vladi.
A vendar gre za evropske volitve.
Na koncu bodo rezultati teh evropskih volitev interpretirani tudi v slovenskem kontekstu. Nihče ne bo rekel: »Zmagala je EPP.« Rekli bodo: »Zmagali smo stranka X«.
Gospod Turk, gospod Bogovič, kako se bodo po vašem mnenju med slovenske liste razdelilo 8 evroposlanskih sedežev?
Franc Bogovič: Jaz verjamem, da je možen podoben izid, kot je bil na prejšnjih evropskih volitvah; 5 mandatov za EPP, tri za ostale. Če moram izbrati tri ostale, potem LMŠ, SD in Desus.
Žiga Turk: Se strinjam.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
V drugem delu intervjuja sta povedala, katere odločitve Evropskega parlamenta bi razveljavila, če bi imela to možnost, kakšen prispevek k EU pripisujeta drug drugemu in kje lahko tudi sama kaj prispevata ter kakšno razporeditev slovenskih mandatov napovedujeta.
Evropski parlament ima 751 poslancev, pri čemer jih je le 8 iz Slovenije. Kako bi povprečnemu slovenskemu volivcu, ki vam je pripravljen nameniti zgolj 30 sekund svoje pozornosti, razložili, zakaj njegova udeležba na volitvah sploh pomeni kakršnokoli razliko?
Žiga Turk: Zato, da dajo svoj prispevek k temu, da so Slovenci dobro zastopani v Bruslju in da so tisti Slovenci, ki so v Bruslju, tudi kaj rekli o tem, kaj se dogaja v Sloveniji.
Franc Bogovič: Poslanec iz ene države, ki ima osem poslancev, s tem, ko si zna narediti klub podpornikov, predstaviti ideje, lahko zelo veliko naredi. Zakaj iti na volitve pa lahko povedo mladi iz Velike Britanije, ki niso šli, pa jim je žal in so predvsem starejši odločili o njihovi usodi.
Katerih treh stvari, ki nam jih je prinesla EU, se premalo zavedamo, jih premalo cenimo?
Žiga Turk: Jaz bi rekel samo eno: Red. Za Slovenijo in druge članice je prinesla neko pravno, ekonomsko in sicer urejeno okolje, kjer veljajo neka pravila in kjer si ena država ne more privoščiti, da bi močno odstopala od tega. EU projecira ta red tudi v svojo okolico in je ena od trenutno redkih igralcev v svetu, ki si še prizadeva, da obstajajo neke mednarodne organizacije, inštitucije, forumi … na katerih se akterji lahko nekaj dogovorijo. Iz tega se ZDA poskuša umakniti, Kitajska pa opazuje, v katero smer bodo šle stvari in se pripravlja na oba scenarija. Del tega reda je tudi to, da nad našimi sodniki ni le modro nebo, ampak je še ESČP, kar sicer počasi, pa vendar, pomaga naši pravni državi.
Franc Bogovič: Zame je ključno gospodarsko okolje, v katerem po ljudeh maloštevilna država lahko enakovredno vstopi na evropski 500 milijonski trg, prek gospodarsko-trgovinskih sporazumov pa tudi širše. Hkrati ustvarja okolje blaginje. Ko se vračam v Srbijo in Bosno, spoznavam, kje so tam ostali. Kljub temu, da imamo še en kup težav, EU prinaša urejenost. Naslednja stvar je pravni red, ki ga je ustvarila EU in smo ga povzeli. To se zelo vidi po izstopu Velike Britanije, ki bo morala mnogo zakonov napisati na novo. Tretja stvar so pa evropski semestri, v katerih se diagnosticira ekonomske in fiskalne politike držav članic.. V Sloveniji jih žal radi pospravimo pod mizo.
Gospod Bogovič, kaj je po vašem vedenju v svojih aktivnostih znotraj institucij EU koristnega za EU in Slovenijo naredil Žiga Turk?
Franc Bogovič: Z g. Turkom sva se večkrat srečala. Bil sem na predstavitvi njegove knjige o prihodnosti dela zaradi digitalizacije, robotiki ipd. in tu je Žiga Turk že doslej zaznamoval evropski prostor.
Gospod Turk, kaj je po vašem vedenju koristnega za Evropsko unijo in Slovenijo v Evropskem parlamentu do zdaj naredil Franc Bogovič?
Žiga Turk: Ko sem slišal, da se bova midva pogovarjala, sem pomislil, da to morda ni najbolje, ker je verjetno to tisti kandidat oz. poslanec, s katerim se najbolj v vsem strinjam. Jaz ga redno spremljam na Twitterju in občudujem njegovo velikansko aktivnost. To niso bile samo pametne vasi, bila je recimo Srbija, kjer sem jaz v nekem trenutku svetoval srbski vladi in tam srečal g. Bogoviča. Dejansko je zelo aktiven poslanec.
Če bi lahko razveljavili 3 v zadnjem mandatu sprejete odločitve Evropskega parlamenta, kaj bi razveljavili?
Žiga Turk: Gotovo Copyright direktivo. Podprl bi tudi kakšno mehkejše stališče glede Brexita – da se Angležem čim bolj pomaga, da čim lažje ostanejo v čim tesnejši povezavi z nami. Podprl bi pa tudi, da se prej in bistveno resneje Evropa spopade s problemom migracij, da sprejme načrt Frontexa, ki ga je komisija predlagala kmalu po letu 2000, pa se takrat ni zgodilo nič.
Franc Bogovič: Prva stvar je kvotni sistem na področju migracij, katerega posledica je delitev EU na vzhod in zahod. Nadalje menim, da se gre v pritiskih na Madžarsko, Poljsko predaleč, menim, da glede tega ne bi smela odločati izključno politika. Na koncu pa tudi tri četrtine tistih poročil, ki so jih producirali socialisti, z ambicijo opozarjati na pravice najrazličnejših skupin. Ne, ker bi imel karkoli proti tem pravicam, npr. enakopravnosti žensk. Ampak če npr. govorimo o klimatskih spremembah - ni treba v vsakem pasu dodati »še posebej pa to velja za ženske in za LGBT skupino«, kar je na nek način stalna provokacija konservativnih poslank in poslancev in stalno forsiranja teh tem.
Na katerih področjih znotraj EP si želite delovati kot evropski poslanec in kaj lahko na teh področjih konkretnega prispevate?
Franc Bogovič: Poleg teh dveh odborov, kjer sem bil do sedaj, torej kmetijstvo, razvoj podeželja in regionalni razvoj, bi morda izbral še odbor ITRE – energetika. Kot župana občine Krško me tja veže zgodovina, po drugi strani sem bil pa zelo aktiven v energetskem forumu. To se mi zdi za Slovenijo kar pomembno področje. Pa tudi Zahodni Balkan mi je kar blizu.
Žiga Turk: Raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacija. Tukaj Evropa stoji ali pade. Če ne bo sposobna tekmovanja z ZDA in s Kitajsko, nam vse ostalo ne pomaga. Digitalno je fronta, kjer se stvari razvijajo, z zelo močnim poudarkom na industrijski revoluciji 4.0.
Verjetno bi bil aktiven tudi na področju medijev. Poskušal bi preprečevati skušnjave, da bi evropska politika, bodisi unije, bodisi držav članic s svojo politično močjo prinašala cenzuro. Hkrati pa Rusijo vidim kot nedokončano evropsko zgodbo in če bi bila kakšna možnost, bi se vanjo vključil. Ampak z nikakršnimi simpatijami do nedemokracije v Rusiji, ne do njenih ekspanzionističnih interesov, ampak zgolj v smislu, da lahko Rusija probleme na svojih mejah reši na evropski način, kot sta ga v EU rešili Nemčija in Francija.
Koga želite v prihodnje videti na mestu predsednika Evropskega parlamenta, koga na mestu predsednika Evropske komisije, koga kot predsednika Evropskega sveta?
Žiga Turk: Jaz zelo podpiram gospoda Webra. Pred dnevi je objavil svoj program, ki je dejansko dober, a pogrešam točno to, kar mene najbolj zanima. Tam notri nisem videl inovacij, tehnologije, digitalnega. Za predsednika evropskega sveta bi si želel državnika ali državnico, ki bi imela v svetu moč, karizmo, ugled in bi lahko hitro in z avtoriteto odreagirala na svetovnem odru. Tukaj Evropi zmanjka. Preden lahko Tusk nekaj reče, se mora evropski svet zbrati, o tem sprejeti stališče in stvari gredo mimo. Ne bi se mi zdelo slabo, da bi bila to Angela Merkel. A nerealno je, da bi bila predsednik Komisije in Sveta iz Nemčije. Merklova je zgolj primer tega, da potrebujemo osebnost, ne aparatčika, bivšega politika, ki bi ga bilo treba nekam odložiti. Želim si, da bi imel Svet EU pogum na to mesto imenovat nekoga, ki je boljši od njih, ne nekoga, ki ga bodo oni lahko nadzorovali. V zameno za to, bi lahko parlament v predsedovanje žrtvovali nekemu socialistu.
Franc Bogovič: S prvima dvema izbirama nimam težav, podpiram Webra in Merklovo. Slednja je sicer že napovedala konec kariere, a zarečenega kruha se v politiki največ poje. Kar se tiče evropskega parlamenta, bo pa težko ponoviti, da so vsi trije iz EPP, kot trenutno. Želel bi si osebe, podobne Mairead McGuinness iz Irske, prve podpredsednice Evropskega parlamenta, ki je že bila ena izmed kandidatk EPP za predsednika EP. Mislim, da je obraz zrele, konstruktivne ženske iz manjše države primeren za to funkcijo.
Vsak naj našteje 3 razloge, zakaj bi volil listo drugega (torej Žiga Turk SDS+SLS in Franc Bogovič NSi) ter (ob tem, da sama kandidirata drugje), še en razlog, zakaj liste ne bi volil.
Franc Bogovič: Prvič, ker je EPP, drugič, ker je na listi izbira med dobrimi kandidati – da lahko volivci tudi izbirajo, ne le obkrožijo listo. Pa tudi sicer nimam nobenih težav s programskimi usmeritvami, ki jih zagovarjajo. Ne bi je pa volil, ker lahko izberejo listo SDS + SLS (smeh).
Žiga Turk: Zato, ker je na njej Franc Bogovič, ker je EPP in ker je na njej Romana Tomc. Ne bi je pa zato, ker glas za listo NSi pomeni glas za alternativo v Sloveniji, za alternativo v Sloveniji na desnici in na splošno. Močnejša NSi bi skoraj gotovo pomenila, da v koalicijski vladi ne bi imeli Levice in močno bi povečala možnost, da bi bila desnica ali desna sredina še močneje zastopana v vladi.
A vendar gre za evropske volitve.
Na koncu bodo rezultati teh evropskih volitev interpretirani tudi v slovenskem kontekstu. Nihče ne bo rekel: »Zmagala je EPP.« Rekli bodo: »Zmagali smo stranka X«.
Gospod Turk, gospod Bogovič, kako se bodo po vašem mnenju med slovenske liste razdelilo 8 evroposlanskih sedežev?
Franc Bogovič: Jaz verjamem, da je možen podoben izid, kot je bil na prejšnjih evropskih volitvah; 5 mandatov za EPP, tri za ostale. Če moram izbrati tri ostale, potem LMŠ, SD in Desus.
Žiga Turk: Se strinjam.
Preberite še prvi del pogovora: Dobro je, da imajo volivci možnost izbire med nekoliko tršo in nekoliko bolj sredinsko desnico
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
6 komentarjev
Kraševka
Slovenec kremeniti ob 8,55
Zelo lep opis praznovanja letošnjega 1. maja.
Hrvate bi morali posnemati, ker vedo, da obešanje tujih zastav, dejansko smeši lastno državo. Država je ozemlje in državljani.
Dejansko ZZB in Sindikati - smešijo nas in našo DOMOVINO Slovenijo, kadar vihrajo z rdečo zvezdo.
Mislim, da imajo to za kaznivo dejanje v vseh državah Evrope. Le levi sodniki - Jugonostargiki tega ne prepoznajo.
Na Krasu je bila po letu 1945 Anglo-Ameriška uprava CONA A. Ali je dovoljeno na proslavah izobešati AMERIŠKO zastavo? Pa so tedaj Ango.Amerikani kar veliko pripomogli k obnovi požganih in porušenih hiš v 2.s.vojni.
MEFISTO
Je postala Domovina portal za nedolžne otroke?
Če ni, zakaj potem objavlja tako otroško naivne in saharinsko sladkobne intervjuje s kandidati za evropske poslance?
MEFISTO
Dejali boste, da tole nima nič skupnega s sladkobnim intervjujem s kandidatoma za evropskega poslanca Žigo Turkom in Francem Bogovičem. Pa ima, to sta človeka, ki dokazano ne bi in ne bosta ničesar spremenila, kjerkoli že bosta, bodisi v domačem, bodisi v evropskem parlamentu.
Pripovedoval sem že, da smo se 1. maja odpravili na izlet po sovražnem obmejnem ozemlju sosednje Hrvaške, za katero niti Šarec ne ve, ali smo z njo v vojnem stanju ali v miru.
Čim smo pri Ormožu zapustili slovensko ozemlje, smo že bili v znameniti Vinici, kamor množično romajo Slovenci in kjer si kot samoplačniki ceneje popravljajo zobe, kot bi si jih pri nas kot zavarovanci slovenskega zdravstvenega zavarovanja. In ne samo to, celo pred smrtjo pridejo na vrsto.
Oglasili smo se tudi v Trakoščanih, ki so jih zasedli ljudje, željni prvomajskega veseljačenja. Rečem vam, na tisoče ljudi, pa nikjer nobene rdeče zvezde, še huje, tudi nobene zastave nekdanje gnile države ni bilo. In ne samo to, ljudi niso morili razni leni srbski sindikalisti, niti premier, predsednik parlamenta, ministri ali kaki drugi režimski uradniki, celo nikogar ni bilo, ki bi bil podoben našemu Toninu, ki je tudi rad prvomajski slavnostni govornik, da bi poveličevali delo in se norčevali iz delavcev, kot to počnejo pri nas. Res pa so kljub čudnemu stanju med Slovenijo in Hrvaško, ki ni mir in ne vojna, ansambli ubrano godli in peli slovenske pesmi.
Ustavili smo se tudi v Desinicah, ne v Desenicah, kot to krajevno ime napačno izgovarjamo Slovenci, in si ogledali tudi čudovito obnovljeni Grad Tabor, ki je v nekakšni tragični povezavi z drugo slovensko državnostjo za Karantanijo in celjskim grofi, poznejšimi celjskimi knezi.
Seveda smo iz radovednosti krenili tudi v bližnji Kumrovcu, kjer so med gosti prevladovali slovenski jugonostalgiki in titoisti, in se ustavili pred hišo Kumrovec št. 20, poleg katere stoji kip Josipa Broza Tita, ki mrko gleda na ljudi, ki hodijo mimo, kot z visokega piedestala v našem Titovem Velenju. K sreči sem vpogledal tudi v knjigo vtisov v Titovi »rojstni« hiši in se zgrozil. Pred menoj je namreč neka slovenska AFŽ - jevka Zdenka, po pisavi sodeč indoktrinirna upokojena učiteljica, vpisala »Ljubi Tito, pogrešamo te, vrni se!«. Brž sem dopisal »Tovariš Tito, Zdenka se šali. Nihče te ne pogreša, zato ostani tam, kjer si!« in vsaj začasno rešil slovensko ustavno ureditev.
Ker so se že oglašali želodci, smo si rekli, da nas tudi pravi Brozov Jožek, če ne bi med prvo svetovno vojno padel na ruski fronti in če bi še gospodaril na kmetiji, po dobri zagorski navadi ne bi pustil oditi iz Kumrovca lačne in žejne, in si v gostilni nasproti hiše št 20 privezali dušo.
Siti in odžejani smo se preko mejnega prehoda pri Bistrici ob Sotli, ki se je v boljših časih do izbruha komunizma imenovala Sv. Peter pod Sv. Gorami, vrnili v ateistično Socialistično republiko Slovenijo novi jezi in novim skrbem naproti.
Tečen dec
Zgolj iz radovednosti so šli v Kumrovec štet slovenske jugonostalgike in titoiste. Kot partijci, ki so v starih časih zgolj iz radovednosti šteli obiskovalce svetih maš. Novi časi, iste metode. Sprašujem se, kaj je Slovenec kremenit počel pred 1991.
MEFISTO
Nisem jih štel, slovenske jugonostalgike in titoiste, jih je bilo preveč. Le začasno sem reševal ustavno ureditev Republike Slovenije. da se ne bi vrnil tovariš Tito, kot je želela tovarišica Zdenka. Pred letom 1991 sem pa hodil s teboj demonstrirati na Roško
AlojzZ
"na čelu Evropske unije si želita ... Angelo Merkel ..."
Samomor ??? Ali reklama za strank DOM? Ker je gospod Žiga povezan z SDS oziroma N.Si, gospod Bogovič pa z SLS.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.