V preteklih tednih smo napeto spremljali Tour de France in na njem predvsem trud naših Slovencev. Kot že tolikokrat, se je na koncu zopet izkazalo, da smo Slovenci glede na statistiko prebivalcev, pa tudi glede na investirana sredstva, v športu izjemno uspešen narod.

In sedaj vprašanje: ima narod sploh kaj opraviti z uspehi naših športnikov? O tem sem se začel spraševati, ko se je izkazalo, kako alergični so nekateri sodržavljani na to, da se v bližino naših športnikov prikaže kakšen predstavnik naroda. Še bolj zanimivo pa je postalo, ko so se na twitterju odprle nekatere manjše debate na račun dejstva, da se kakšen športnik celo javno pokriža pred tekmo in da kakšen drug izhaja iz verne družine. Pa so se zopet vrstili komentarji, da »naj se ideologije vsaj v šport ne meša«.

Imajo torej narodna identiteta, politika, predstavniki naroda in domača (verska) vzgoja sploh kaj opraviti z uspehom naših športnikov? Namreč, če lahko rečemo, da je prisotnost predstavnikov naroda v športu ideologija, in isto trdimo ob dejstvu, da nenavadno veliko naših vrhunskih športnikov izhaja iz vernih katoliških družin, potem se je treba resno vprašati, zakaj bi se kot Slovenci veselili uspeha slovenskih športnikov. Kaj pa ima narod sploh opraviti z njimi? Mar je narod treniral? Mar ne trenirajo sami in bi morali na koncu tudi sami žeti uspehe?

Mislim, da tu obstajajo nekatere nevidne vzporednice, ki se jih težko definira, so pa prisotne. Za izjemen uspeh na nekem področju – pri športu je to še najbolj očitno – so potrebni poštenost, spoštovanje, vztrajnost in odgovornost. Zato mislim, da je za Slovenca nujno, da se veseli uspeha svojega sodržavljana. V naših najboljših športnikih, pa tudi strokovnjakih z drugih področij gospodarstva in družboslovja, v starostah naše države … v vseh teh ljudeh se izkaže tisto najboljše, kar ima slovenska družba pokazati.

Poštenost, spoštovanje, odgovornost, vztrajnost, požrtvovalnost, pa celo to, da poraženec zmagovalcu privošči uspeh … to so slovenski biseri.

Poštenost, spoštovanje, odgovornost, vztrajnost, požrtvovalnost, pa celo to, da poraženec zmagovalcu privošči uspeh … to so slovenski biseri. To so vrednote, ki jih mnogi narodi sveta ne poznajo in ne cenijo na tak način.

In točno zato ima narod kaj opraviti z uspehom svojih šampionov: rastli so v družbi, ki jim je vse te značilnosti postavljala kot vzor. Zato se ne čudim, da je mnogo naših vrhunskih športnikov iz vernih katoliških družin: poštenje, spoštovanje, odgovornost, žrtev … to so vrednote veroučne in klasične slovenske družinske vzgoje, ki je stoletja oplajala naš narod, in na koncu so to postale vrednote same na sebi, nepovezane s svojo versko osnovo. To so pravzaprav tudi deklarativne vrednote (krščanske) Evrope.

Je to vnašanje ideologije tja, kamor ne sodi? Mislim, da ne. Gre za to, da se skupaj veselimo tistih članov naše družbe, ki pred nas postavljajo visoke ideale, priučene skozi dolgo zgodovino, in se ob tem tudi zavedamo, od kje ti ideali izhajajo in kam gremo brez njih.

Naši vrhunski športniki, ki tekmujejo pod slovensko zastavo, nas spominjajo na glavne vrednote naše družbe. Zato si zaslužijo pozornost vseh državljanov in njihovih predstavnikov, zaslužijo si našo pohvalo in celo občudovanje. In spominjajo Slovenijo, da je dolgoročni uspeh tam, kjer se razvijajo vrednote poštenja, spoštovanja, odgovornosti in žrtve, požrtvovalnosti.

S to mislijo bi z dobršno mero hudomušnosti najprej sebe, pa marsikaterega drugega Slovenca, povabil, da se zopet udeleži kakšne ure verouka, za zgled pa si vzame naše vrhunske športnike.

22 KOMENTARJI

    • debela_berta – če niste razumeli, kaj je v članku jasno argumentirano, potem je vsakršno razglabljanje brezpredmetno. Jasno je, da so samo trdne vrednote, kot pisane v članku, temelj uspeha. Težava je, da so v večini časa in da se še vedno čutijo poklicani taki, bi Slovenijo vodili brez vrednot, prepričanj, morale, integrirete. To je tako, kot da bi slepec vodil tistega, ki vidi. Kaj se zgodi: na koncu oba padeta v jamo. To je zgodba Slovenije, ki smo se ji edino v športu uspeli izogniti.
      Kdor ima ušesa, naj posluša!

    • Debela berta, športni uspehi mladih slovenskih šampionov, ki so zmagali na “Touru de France”,si zaslužijo vse spoštovanje! Dokazali so, da je zmaga na najbolj odmevni dirki odgovor vsem tistim, ki zaničujejo zaupanje mladih šampionov v vzgojo svojih staršev, tudi krščansko ! Razpoznavnost naših šampionov v svetu ni zgolj slučaj, je posledica garanja in zaupanja v od
      staršev pridobljeno vzgojo in njihovih prijateljev ter dobrih ljudi!

    • Nevidni, ne bo nikoli prepoznal, kaj je bistvo tega članka. Kdor ne gleda s SRCEM, ostaja nevidni.

      Ja, gospod Gabrijel Kavčič, v vašem članku je lepo prikazano, da so na dolgi rok uspešni le tisti, ki v srcu nosijo VREDNOTE. In Evropa ima že tisočletje vgrajene Krščanske vrednote, ki jih sedaj “sub kultura” tepta. Toda s tem ljudje poteptajo tudi sebe in s tem ne dosežejo uspeha.

      • vsi nosijo “vrednote”… to je vreča, v kateri ne vemo, kaj je notri…

        “vgrajene krščanske vrednote”
        si lepo napisala, kako so se te “vrednote” ohranjale.. z vgraditvijo v otroke.. al po domače, z indoktrinacijo..

        “Toda s tem ljudje poteptajo tudi sebe in s tem ne dosežejo uspeha.”
        če bi bila vera pogoj za uspeh, le zakaj je toliko ateistov uspešnih na vseh področjih? Le kako ateistom uspeva tlačit krščanstvo, če je vera pogoj za uspeh? Le kako je to mogoče?

      • Nevidni, od kar se v Evropi povečuje delež ateistov, je Evropa v dekadenci.
        Veliko imamo Slovenci sposobnih pesnikov, pisateljev, toda res je tudi, da je veliko teh Komunizem IZBRISAL in njihove knjige so bile odstranjene iz knjižnic in šol. Na njihovo mesto pa so postavili take, ki so bili duhovno prazni MEDIJSKO pa močno reklamirali. Prav zato je lažno prikazano, da so ateisti bolj uspešni, ker Kristjanom je bilo onemogočeno delovanje.
        Samo če pogledamo Leona Štuklja – OLIMPIJONIKA. Bil je tudi pravnik, pa je v Titovi Jugoslaviji izgubil službo. Nikoli ni bil v javnosti med športniki promoviran – vse do osamosvojitve.
        Tako, da smo ga šele pri njegovih 100 letih lahko videli, med našimi športniki v Ameriki, kot NEKOČ USPEŠNEGA olimpionika.

        Kraševec – Danilo Žerjal, tudi olimpionik, je moral leta, 1953 zbežati v tujino, ker se ni hotel vpisati v partijo, sicer je že dobil POZIV za “Goli otok”. Doma pa so ga izbrisali iz vseh seznamov uspešnih športnikov, pa čeprav je dosegel veliko medalj v metu krogle in diska.

        Vidiš sedaj NEVIDNI, da so v Komunistični Jugoslaviji uspešni športniki ostali NEVIDNI, če niso bili člani Komunistov.
        Kdo je desetletja vodil OLIMPIJSKI – komite?
        Ja, Kocjančič, ker je bil iz vrst Komunistov in celo nekaj časa predsednik.

      • kot vedno, ena čorba namešana ki naj bi dokazovala kaj?

        naprej rečeš, da se zaradi ateistov veča dekadenca v evropi.. in pol takoj naprej prešaltaš na komuniste in jugoslavijo in bla bla bla kaka krivica se je nekomu dogajala…

        leon stuklj… a je bil on ateist al vernik?

        “Prav zato je lažno prikazano, da so ateisti bolj uspešni, ker Kristjanom je bilo onemogočeno delovanje.”
        kristjani ste bolj prosperiral v komunizmu, kot danes v kapitalizmu.. še jst sam sem bil kristjan v 80tih… več vas je bilo takrat, kot vas je danes. Tko da, res ne vem, zakaj tako pljuvaš po komunizmu, saj vam je šlo bolje takrat kot danes… in to je dejstvo. VEC VAS JE BILO POD KOMUNIZMOM, KOT DANES POD KAPITALIZMOM..

        tko da, komunizem ni ravno tista stvar, ki bremza vernike.

      • še ena klasika iz vreče klerikalnih zavajanj… kot da če ne verjameš v bogeca, pol verjameš v nič…

        kretenko, bogec ni edina ideja. je samo ena ideja izmed mnogo idej. In če ne verjames v to idejo, še vedno imaš vse ostalo…

        in ne verjamemo v bogeca zato, ker vi klerikalci nimate nobenega dokaza, da bi to magično bitje obstajalo…

      • citiram nevidnega:

        še jst sam sem bil kristjan v 80tih…

        to samo potrjuje,da
        je nevidni navadni nedonošenček (ima manj kot 40 let), ki ni v življenju izkusil še nič.

        seveda si bil kristjan, saj so te starši (kot večina levakov, ko se je veter obrnil) za vsak slučaj pošiljali k verouku in k maši. seveda sami nikoli niso šli. v 90ih levakom ni bilo več treba biti “kristjani”, saj so razumeli, da čistke ne bo in so varni. zato so se lepo vrnili k svojim starim navadam in kritiziranju Cerkve.
        toliko o tvojem krščanstvu.

      • le kaj pa bi vi poračunal, a… pravo krščansko obnašanje.. hehe

        ravno to je tisto obnašanje, zaradi katerega vas je vsako leto manj. Eno govorite, drugo delate..

        dejstvo pa ostaja.. VEC VAS JE BILO POD KOMUNIZMOM, KOT DANES POD KAPITALIZMOM..

        tko da, le kaj bi vi poračunali…

      • morda zdaj zgleda, da nas je vedno manj, ampak nas je od teh manj vedno več takih, ki imamo in bomo imeli 5, 6 in več otrok. vzgojili jih bomo v dobre kristjane in s tem pustili za sabo zapuščino in vernike (in your face, hehehe). vi ateisti pa boste svoje potomce splavili, potem se boste parili homoseksualno in rezultat = 0, nazadnje se boste pa še evtanazirali, tako, da če prav vidim, je na dolgi rok VAS vedno manj, katolikov pa bo vedno več. tega pač ti ne boš dočakal, do takrat pa kar sanjaj.

  1. Ondan sem šlišal po Tv, da se nekateri naši športniki poslužujejo davčnih oaz, da plačujejo manj davka, seveda drugam, ne v slovenski proračun.

    Zame takšni, niso slovenski športniki, ampak tuji. Naj za njih navijajo tudi tujci.
    Taki naj ne dobivajo dohodek iz slovenskega proračuna in slovenskih podjetij.

    Skupaj smo le, če delujemo in gospodarimo skupaj, v isti državi- Sloveniji.

    • Kaj pa tisti državljani Slovenije z dvojnim državljanstvom. Pri nas dobivajo plače, socialne podpore…. v BIVŠIH Jugo republikah, pa imajo lahko na bankah denar, nepremičnine…..

      Toda ker Srbija in druge bivše republike Jugoslavije niso v EU, je denar v tamkajšnjih bankah “neviden” in zato tudi ni plačan pri nas davek, za vse njihovo premoženje.
      Tudi cenzus imetja nepremičnin, se ne upošteva, ko iščejo štipendije in študentske domove, v Sloveniji, za svoje otroke?

  2. Menim, da narod ima kaj opraviti z uspehi. Dolgo sem mislil, da nima, zdaj pa vidim drugače. Namreč, narod je postavil sistem, ki dobre (požrtvovalne, delavne, talentirane, zagrizene, ambiciozne…) športnike najprej prepozna, potem jim omogoči trening na lokalni ravni, potem pa nacionalni, na koncu pa jih lansira na globalno raven. To ima narod ‘zraven’. Narod ima ‘zraven’ tudi s tem, ker jih moralno podpira. Nikoli ne bom pozabil tiste tekme v Miamiju, ko sta Dragič in Dončič igrala en proti drugem, pa ju je šel pozdravit cel avion Slovencev. To ima narod ‘zraven’.

    Ali ima narod kaj zraven pri vrhunskih znanstvenikih, inženirjih, učiteljih, zdravnikih, podjetjih? Ima, ravno tako ima, saj tudi za te postavi sistem.

    Toda ali imajo naši vrhunski športniki kaj zraven pri uspehih naših podjetij, inženirjev, znantvenikov, zdravnikov? Trdim, da imajo. Trdim, da če imajo oni ‘jajca’ zmagati na tekmah, kot je Tour, potem lahko po zvezdah posegamo tudi ostali. In čas je, da nehamo prepevati samopomilovalne pesmi a’la “Slovenskega naroda sin”, ki je eno samo trpljenje, bolečine in brce ‘tujca’, ter ponavljati pravičniške pregovore, kot je “Kdo visoko leta, nizko pade”. Ne, “Krod visoko leta, lahko pade nizko, se nauči in poleti še višje!”

    • Drži, tudi šport je pomemben del identitete naroda. Ko bodo (če bodo – upam, da ne) narodi izginili, bo vse postalo ena sama “multikulti” greznica (“die einsame Masse” po Davidu Riesmanu). Bojim se, da je Amerika že na tej poti; dolar se pač ni izkazal za učinkovito identitetno sredstvo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime