Bodo ženske uničile “patriarhat”, ali jim bo uspelo doseči žlahtnejše sobivanje z moškimi?

foto: Pixabay

Enis Maci, nemška pisateljica in dramatičarka, je v svojem intervjuju, ki je bil pred časom objavljen na MMC, dejala: “Patriarhat je treba rušiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi z jezikom.” Pa res? Kako rušiti? S kakšnimi sredstvi? Zlepa, zgrda? Z atomsko bombo? Kaj pravzaprav predstavlja patriarhat?

Definicija pravi, da je to družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost. Pravica do imena, socialnega in političnega položaja, kakor tudi do imetja in oblasti nad družinskimi člani, se prenaša avtomatično od očeta na prvorojenca ali na najbližjega moškega sorodnika. Zanimivo pa je, o tem se pravzaprav nikoli ne govori, da nekateri antropologi Johann Jakob Bachofen, Marija Gimbutas, Pepe Rodríguez menijo, da se je patriarhalna ureditev skupnosti razvila iz matriarhata, to je iz nadvlade družinskih mater.

Po teh teorijah so bile v prvih humanih skupnostih samo matere vredne spoštovanja in časti, tudi kot nosilke življenja. To jim je dajalo vso oblast nad skupnostjo. Do preobrata naj bi prišlo ob spoznanju moške vloge pri spočetju. Vsi trije omenjeni avtorji povezujejo nastanek patriarhata z začetkom poljedelstva in živinoreje, torej z zatonom nomadskega življenja, a ne pojasnjujejo povezave med spremembo v vsakdanjih opravilih in spremembo v političnem vodstvu skupnosti.

Moškemu predstavlja ženska moč in oblast že od vrtca naprej. Če se postavijo zase, jih lahko obdolžijo, da širijo sovražni govor.

Opažam(o), da se danes kot protiutež patriarhatu omenja feminizem.

Po definiciji je to raznolika zbirka socialnih teorij, političnih gibanj in moralnih filozofij, pretežno motiviranih z izkušnjami žensk, posebej v socialnem, političnem in ekonomskem kontekstu. Kot socialno gibanje se feminizem v prvi vrsti osredotoča na zmanjšanje in izničenje neenakosti med spoloma in promoviranje pravic, interesov in zadev žensk v družbi.

Ta trenutek govoriti o uničevanju patriarhata je vsaj v Evropi precej za lase privlečeno. Nasilje, ki ga skriva v sebi ta poziv, mi ni všeč. Razmišljam: me nagovarja, naj moškemu, ki je bil več stoletij nasilen do ženske, se do nje obnašal kot do manj vrednega bitja, napovem vojno, se mu maščujem? Ga uničim? Ker je ded z vilami v roki trikrat na dan zahteval od babic-e, da mu da? Zob za zob, udarec za udarec.

Ne! To mi ni všeč. Niti malo ne.

Leta 2018 ali 2019 sem v intervjuju za Nedelo povedala: “Zdi se mi, da so moški danes potisnjeni na rob. Če bi se malo pošalila, bi rekla, da so jim ženske, vsaj pri nas, zdaj vzele še vojsko in policijo. Še tam, kjer so bili že iz prazgodovine najmočnejši, smo jih na simbolični ravni kastrirali. Moškemu predstavlja ženska moč in oblast že od vrtca naprej. Če se postavijo zase, jih lahko obdolžijo, da širijo sovražni govor. Znašli smo se v čudni in nerazumljivi zmedi: ženske hrepenijo po močnem moškem, hkrati pa naredijo vse, da si ga podredijo.”

Kolektiv Rdeče zore, ki me je nominiral za Bodečo Nežo, je v obrazložitvi napisal: “M. M. s tem predstavi žensko emancipacijo kot grožnjo “naravnemu” redu, rdečo nit intervjuja pa predstavlja nostalgija za stereotipnimi spolnimi vlogami in utopično preteklostjo.”

Popoln strel v prazno!

Že več kot štirideset let se (sicer ljubiteljsko) posvečam nasilju nad ženskami. Odnosom med spoloma. Govorim o spolnosti, preko katere se moški ponekod še zmeraj izživlja nad nežnejšim spolom. Zapisujem in razkrivam bolj ali manj krute, a zamolčane zgodbe. Usoda “mojih” žensk ni predstavljena le v trilogiji Ogenj, rit in kače niso za igrače, povedana je bila tudi v dokumentarnem filmu z enakim naslovom.

Nedavno pa je bil posnet tudi kratki, petnajstminutni animirani film v slovensko-francoski koprodukciji. Avtorji so v njem izpostavili nekaj najbolj zloveščih prizorov nasilja nad ženskami, ki so jih našli v mojih knjigah. Za menoj je več kot 1200 literarno-pogovornih večerov, na katerih zmeraj poudarjam, da se je treba iz preteklosti predvsem učiti in ne, da bi eno nasilje zamenjali z drugim. Pregovor: jabolko ne pade daleč od drevesa je ob vsej osveščenosti, ki prodira v sleherno poro našega življenja, čisto nepotreben!

Okolje, v katerem živim, me ima za (pre)drzno feministko. Očitajo mi vse mogoče: da nisem iz stroke, pa vseeno raziskujem spolne navade včeraj in danes, da sem celo neke vrste ekshibicionist, ki uživa, ko dreza v človekovo intimo in podobno. Nihče pa ne pomisli, da bi predniki svoje izjemno dragocene zgodbe odnesli s seboj v grob, če jih ne bi še pravi čas zapisala.

Tega nisem storila zato, da bi pomagala pljuvati po patriarhatu! Še zdaleč ne! Če kaj, si želim, da bi se iz te preteklosti česa naučili! Nasilje zmeraj rodi nasilje! To je zgodovina že neštetokrat dokazala!

Osebno mi ni všeč, da se vedno bolj poženščujejo. Biti ne tič ne miš ni bilo še nikoli dobro.

Čas bi že bil, da se v 21. stoletju začnemo pogovarjati o boljšem, žlahtnejšem sobivanju med spoloma! Spodbujati bi morali gibanja, ki bi iskala stične točke za več enakopravnosti med enimi in drugimi. Se boriti za več moralnih vrednot. Ker če tega ne bomo storili, nas čaka podobna usoda, kot je doletela Rimsko cesarstvo, ki je propadlo tudi zaradi pomanjkanja slednjih.

Ob koncu današnjega razmišljanja še tole: bojim se, da so tisti, ki se strinjajo z Enis Maci, naredili marsikaj, da bo moški, kot ga (še) danes poznamo, izginil prej kot v 50 letih. Drastične spremembe doživlja že njihova zunanjost! Kje so časi, ko so bili obilo poraščeni, ko so imeli “naravna” široka ramena, čvrsta stegna, bujne ljubezenske “tepihe”?

Osebno mi ni všeč, da se vedno bolj poženščujejo. Biti ne tič ne miš ni bilo še nikoli dobro. Ženske so jih počasi, skoraj mimogrede izrinile iz mnogih poklicev, iz bolnišnic, šol, sodnih dvoran. V deželah, kjer je dovoljena oploditev samskih žensk, moškega sploh ne potrebujejo več.

Vprašati bi se morali, zakaj je fizičnega in spolnega nasilja v 21. stoletju med spoloma približno enako, kot ga je bilo nekoč. “Odrezane roke” niso bele vrane, v takšni in drugačni obliki se dogajajo med bogatimi in manj bogatimi. Med izobraženimi in neizobraženimi. Ženske se rešijo nasilneža v povprečju šele po desetih, petnajstih letih. Nekatere vztrajajo ob njem vse življenje.

Kako, torej, uničiti patriarhat, če pa se ga tudi nekatere ženske samovoljno oklepajo kot pijanec plota?

56 komentarjev

  1. “Zanimivo pa je, o tem se pravzaprav nikoli ne govori, da nekateri antropologi Johann Jakob Bachofen, Marija Gimbutas, Pepe Rodríguez menijo, da se je patriarhalna ureditev skupnosti razvila iz matriarhata, to je iz nadvlade družinskih mater.”
    Ko vidmi ta citat,vem da ima opravka z norci!!!
    O položaju moškega, ali ženske v družbi evolucija odloča racionalno. Če je moski spol močnejši in je delovna sila odvisna od mišic, potem je jasno, da prevalduje moški spol.
    Če je obratno, pa lahko tudi ženski spol.
    S pomočji napredka in neštetih izumov je fizična sila postala nepomembna. Pritiskati na gumbe zmorejo ženske enako, kot moški, kar pa se za lopato, kramp in plug ne more reči.
    Zaradi pritiskanja na gumb so postale ženske enakopravne in emanciirane
    Povsem drugačna pa je situacija v razmišljaju.
    Ženske še vedno vodijo emocije, moške pa v glavnem logika.
    Tako nekkšna so dejatva.
    In tu nastaja nesporazum, ki utegne škoditi človeštvu.
    Ženske so ženske in moški moški, pa si to hočemo priznati, ali ne. kakršne koli kvote so nasilje, neumnost.
    Družba potrebuje sposobne ljudi in ne moških, ali žensk.
    Če potrebujemo vrhusnkega človeka, je to vseeno, ali je moški, ali ženska. Če pa na tak položaj postavimo kvoto, potem pa smo izgubili odličnega človeka. Na njegov položaj sede kvota. Takšne kvote dobro poznamo v Sloveniji. Delujejo po načelu, ni važno kaj znaš, važno je da si naš. In sedaj smo tu, ko so nam naši zapravili državo. Naši so bili povsod in so zapravili državo in sedaj v Sloveniji skoraj nimamo svojiega kapitala. Odnesli so ga naši. Če sedaj spustimo še ženske kvote, se zadeve ne bodo spremenile. Samo načelo se bo spremenilo: NI VAŽNO KJA ZNA; VAŽNO JE DA JE ŽENSKA!!
    Sem mačist? Sem proti ženskam?
    Ne, vendar zagovarjam naravo, ta nagrajuje najsposobnejše, zato se ohranjajo samo tsiti, ki so sposobni preživeti.
    Enakopravnost žensk pa povzroča odmiranje človeštva. Povsod, kjer enačijo spole, rodnost upada in človeštvo s takšnim načinom nima prihodnosti.

    • APMMB, kot ženska, ki je normalna v glavi in moškemu histerično ne zavida penisa in ga ne jemlje ne za več, ne za manj vrednega, vam z velikim meseljem dam za prav v vsem, kar ste zapisali. Sodobne sufražetke, ki bi rade bile moźakinje in jih zanima izključno in samo agres8vna in brezpogojna dominacija, nihova seveda, iskreno in do dna srca preziram. Tako tudi ženske kvote, ličeno subvencioniranje ženskega podjetništva in podobne katastrofalne nesmisle, ki onemogočajo sposobne, da bi lahko ščitile tisto, kar razglašajo deprivilegirano in to isto naredilo za privilegirano napram vsem ostalim, kljub nesposobnosti in nemaru. Kvote temeljijo na logiki komunistične negativne selekcije tipa “ni važno, če je pismen, da je le naš”, ki jo lahko v tem primeru slikovito opišemo z analogijo “ni važno, če je pismena, samo da je ženskega spola (samo da je migrant, ateist, dvo ali trispolnik itd). Neumnost brez primere, ki vodi v nazadovanje in nagrajevanje nesposobnih ter nekopententnih, nikdar pa v napredek, še najmanj pa v enakopravnost. Ki je itak že zakonsko zagotovljena in ustavna pravica v vseh demokratičnih družbah.

  2. Ženske so že davno dosegle formalno enakopravnost. Feminizem pa si je postavil višji cilj: žensko prevlado v družbi: femisupremacizem. Priznati je treba, da jim to v veliki meri uspeva. Mnogo poklicev je že feminiziranih in to tistih, ki najbolj vplivajo na zavest in obnašanje ljudi: šolstvo, mediji, javna uprava in vedno bolj tudi politika. Znatno manj so ženske zastopane v poklicih, ki zahtevajo sofisticirano tehnično znanje in kjer se opravljajo groba in težka dela.

    Vprašati se se je treba, kdo in zakaj spodbuja feministke, da si hočejo prisvojiti vedno večji delež družbene moči. Militantni feminizem je le orodje globalistov za uničevanje Zahoda. Feministke hote ali nehote igrajo igro, ki jo vodi nekdo drug, čeprav mislijo, da igrajo svojo igro. Feministke so dejansko zlorabljene Grete, ki jih krmilijo drugi in bolj malo razumejo, kaj se v resnici dogaja.

    Moški so bili skozi vso zgodovino tisti, ki so branili družino, rod, pleme, mesto, narod, državo pred napadi od zunaj. To je tesno povezano s politiko. Danes se moškim na Zahodu načrtno jemlje njihova naravna družbena vloga, rezultat pa je postopno razkrajanje zahodnih družb v vseh pogledih. Poleg vrednotnega in moralnega razkroja Zahoda smo priče vdiranju invazivnih skupnosti na Zahod, v katerih imajo moški še vedno svojo tradicionalno vlogo obrambe skupnosti in njene ekspanzije v prostor drugih skupnosti.

    Ekspanzija neke skupnosti ni nujno da poteka zgolj z vojno, lahko poteka tudi z množičnimi migracijami, rezultat pa je lahko povsem enak kot poraz v vojni: demografska in kulturna preobrazba civilizcije po meri invazivnih tujcev.

    Na drugi strani ima dejstvo, da se morajo sodobne emancipirane ženske boriti za vsakdanji kruh enako kot moški, za posledico tudi to, da rodnost rapidno upada. To seveda ne velja za migrantske skupnosti, kjer imajo ženske še vedno svojo tradicionalno vlogo, da skrbijo za otroke in družino. Zato imajo migrantske skupnosti s tradicionalno delitvijo moške in ženske vloge veliko višjo rodnost, kar pomeni, da bodo avtohtoni prebivalci neizbežno prej ali slej izrinjeni in bodo izginili kot so skoraj izginili Indijanci. Evropejci so izrinili Indijance tudi zato, ker so tedaj imeli veliko višjo rodnost kot Indijanci, ki so kot nomadi v povprečju imeli po dva otroka. Več je za nomadski način življenja neprikladno. Belci so se na na začetku kolonizacije Amerike ukvarjali v glavnem s kmetijstvom, tam pa ni bilo nikoli dovolj delovnih rok, zato je bilo čim več otrok nuja.

    Vse teorije o naučenosti spolnih vlog so prazne. Spola sta dva in imata različne naravne vloge. Deklice in fantki kažejo že v otroštvu povsem različna zanimanja. Fantki se igrajo s traktorji, kamioni ipd., punčke pa z živalcami in punčkami. Danes smo vse to postavili na glavo, posledice pa so porazne.

    • Dodaten razlog, ki kaže, da je militantni femisupremacizem objektivno škodljiv pojav, je tudi to, da je eno od orodij za retotalizacijo družbe, poleg drugih seveda. Ves kompleks t.i. ženskega vprašanja je zavit v indiskutabilne dogme in tabuje, ki so v določeni meri celo zakonsko varovani, kdor jih ne spoštuje, zlasti če je moškega spola, pa je lahko celo sankcioniran. To pomeni povratek iz svobodne družbe, utemeljene na razumu in znanosti, nazaj v “srednji vek”, v družbo nesvobode, krivoverstva in inkvizicijske forme mentis.

    • Adijo Pamet, na široko ste pokazali na problem Feminizma.

      Danes smo res vsi enakopravni.
      Feministke pa zahtevajo nadvlado, tudi tam, kjer ne OBVLADAJO situacije. In eno od teh je tudi OBRAMBA DOMOVINE.
      Še nikoli v zgodovini niso zaznali primerov, da bi lahko vsak, brez dokumentov, SAMOVOLJNO – vstopal v določeno državo.

      EU – Komisija, pa ne samo, da ne zna braniti svojih meja, celo napada svoje članice, če bi se skušale boriti proti TUJIM OSVAJALCEM.

  3. Zanimivo pa je, (…) da nekateri antropologi (…) menijo, da se je patriarhalna ureditev skupnosti razvila iz matriarhata, to je iz nadvlade družinskih mater.
    ****
    To je čista špekulacija, ki nima nobene podlage v znanih dejstvih. V lovsko-nabiralniški skupnosti pač niso poznali pisave, niti niso proizvajali pretiranih artefaktov, po katerih bi se dalo sklepati na matriarhat. Veliko bolj verjetno je, da so imeli moški tudi tedaj vodilno vlogo iz preprostega razloga, ker so z lovom, ki je bil težkom delo, skrbeli za hrano, istočasno pa so tudi skrbeli za obrambo skupnosti.

    Če sem nekoliko zloben, bi rekel, da so teorijo postavili kaki mamini sinčki, ki se mentalno niso nikoli odlepili od maminega krila…

    • Pa še to: Moški so bil tudi v praskupnosti fizično močnejši od žensk. To je še danes problem in je vzrok moškega nasilja nad ženskami, ker so te pač šibkejše. Samo morala posameznika in fizična prisila države lahko pripravi moškega, da ne zlorablja svoje fizične nadmoči. Ali imamo kakšen indic, po katerem bi lahko sklepali, da so bili moški praljudje bolj moralni od današnjih moških, in da torej niso zlorabljali svoje fizične nadmoči in da so ženskam celo priznavali nadvlado? Ja, seveda. V Svetukigani že mogoče, na tem svetu pa nemogoče.

  4. Bodo ženske uničile “patriarhat”, ali jim bo uspelo doseči žlahtnejše sobivanje z moškimi?
    ***
    Ženskam/feministkam bo uspelo, da bodo uničile zahodno civilizacijo. Sobivanje med moškimi in ženskami bodo potem določali pripadniki drugih civilizacij po svojih šegah.

    • Ko napišeš komentar, gre v pregled in nekaj časa traja do objave. Zdaj so že štirje. Tema je zelo zanimiva ampak je malo žensk in moških, ki so se sposobni o tem pogovarjati. Meni osebno je pomembno, da ženska musti biti moškemu moški in obratno. Ker drugače razumemo in delujemo, se moramo potruditi, da dosežemo skupni jezik. Včasih je to zabavno, včasih pa zelo naporno. Ampak na koncu je ta kombinacija še vedno najboljša. Seveda, če se oba trudita v tej smeri.
      Tudi sam sem mnenja, da nima smisla nek spol siliti v poklic, ki mu ne ustreza. Kvote so tudi zame neumnost. Je pa ena stvar, ki se danes premalo poudarja. Vloga ženske kot matere je podcenjena, včasih te celo žalijo. In kar je presenetljivo, to največkrat počnejo kar ženske same.

    • Hm. V kakem desetletju bodo oblast prevzeli muslimani oziroma talibani. Sexbot ne bo potreben.

      Ja, obrnili smo glavo stran od Boga in sedaj imamo, kar pač imamo in to je vladavina zla. Naj dodam še, kako je Bog razdelil vlogo moža in žene v družini:

      Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, …
      Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, …

      Berite Sveto pismo, točneje Ef 4, 21-33! Od tam sta gornji misli.

  5. ”Za mojo lastno bedo je kriv nek patriarhat”. Super razmišljanje – ni se meni treba spreminjat, moški so krivi za mojo bedo.
    To je samo ščuvanje žensk proti moškim. Ne pustiti, da nas skregajo! To ugaja hudiču, ki se smeje ob tem in mane roke. Tudi če imate slabe izkušnje z moškimi, daleč od tega, da so vsi zanič. Levičarji bi itak radi revolucijo, kakršno koli, širijo sovraštvo in razdeljenost, da upravičijo revolucijo, v tem primeru krivijo nek kvazi družben patriarhat za svojo lastno bedo. Pred Bogom smo vsi enaki in za svoja dejanja bomo odgovarjali.

  6. Enakopravnost spolov je absolutno pravilna, pravična in racionalna zadeva. Toda militantni femisupremacizem se je izrodil v njeno nasprotje. Tu ne gre več za enakopravnost spolov, temveč za prevlado, niti ne bi rekel žensk, saj večina njih s tem nima nič, temveč femisupremacistk in tistih, ki stojijo izza njih. To pa so nosilci novodobne retotalizacije družbe.

    Tudi v zvezi s feminizmom se da videti, kako plutokratski avtokrati, ki stojijo izza retotalizacije družbe, zorabijo vse, kar se da zlorabiti za svoje cilje. Nesporno pozitivno idejo so izmaličili do norosti. Cilj, ki ga zasledujejo je, onemogočiti moške oziroma moški princip v družbi, tudi obrambni, v korist permisivnega ženskega principa, s tem pa narediti zahodne družbe ranljive za intervencije oziroma invazije od zunaj in jih tako postopno uničiti.

    Proces razkroja Zahoda že intenzivno teče, seveda ne le zaradi femisupremacizma, toda tudi zaradi le-tega.

  7. Se še kako zelooo , zelooo strinjam z gospo Mileno in jo tudi občudujem, kot žensko in kot pisateljico. Bog ne daj, res, Bog ne daj, da bi ženske zavladale svetu-če mogoče že niso. Ženska ,ki vlada, je živ hudič, samo, če pomislim na vse ženske, ki so na vodstvenih položajih v službi, s katerimi sem delala, me zmrazi. Nobenega sočutja , nobene ljubezni in nobene prijaznosti. Imeti za šefa moškega, je čisto nekaj drugega, se najdejo moški, ki niso vredni tega in tudi ne spoštujejo žensk, vendar le teh malo.

    • karlina, se strinjam. Sama vedno tvegam, da me brez podlage obsojajo za “lovačo” saj vseskozi trdim, da so pretežno moški delovni timi in okolja za normalno žensko primernejši kot okolja, v katerih prevladujejo tiste agresivne moźače. Takšnega brezobzirništva, hinavščine, zlobe, pomanjkanja osnovne človeške empatije in morale v okoljih, ki na kup namečejo tiste karieristične Besne kobile iz pekla, pa še ne. Normalno človeško bitje, pa naj bo ženska ali moški, v takšnem okolju ne more preživeti. Se strinjam z vami in vas razumem. Izkusila na svoji koži. Še otroci, če jih imajo, so zgolj orodje za njihove bolne ambicije. Tudi do lastnih otrok nimajo sočutja, kaj šele sidelavk in sodelavcev! Nein danke!

  8. Ženske bodo dosegle vse kar jim bodo moški dovolili. Dokler so ženske v vsaj še malo ženske imajo nekaj čemur se normalen moški ne more upreti, zato lahko z njim manipulirajo lahko pa mu tudi odkrito vladajo.
    Ko bodo ženske izgubile ženskost in torej omenjeno dobrino, ki se ji normalen moški ne more upreti, potem se bodo moški ženski nadvladi upri ( če jih ne bodo ženske do takrat že poženščile ali napravila za pripadnike LGBT). Takrat če ne bo omenjenega če-ja bo matriarhat splaval po vodo. Ženske feministke so torej očitno del svetovne elite, ki bi rada tako ženske kot moške naredila za osebke brez osebnosti.
    Feministke torej sme vodijo politiko, po kateri bodo ženske spet postale zgolj roba.
    Ena od teh politik je tudi uvoz muslimanov, ki točno vedo kje je ženskam mesto.

  9. Lahko še tako filozofiramo: eden brez drugega ne moremo biti. Le kako bi bilo na svetu, če bi na njem živeli samo moški ali pa samo ženske?
    Eden drugega potrebujemo. Med seboj moramo imeti spoštljiv odnos, se podpirati in širiti prijateljstvo in razumevanje. Le tako bomo lahko ustvarili boljši in lepši svet.

      • Saj to je ravno cilj botrov, ki stojijo izza feministične in LGTBQ+ ideologije: zmanjšati rodnost na Zahodu na minimum ter avtohtono prebivalstvo zamenjati z migranti od drugod. Ko bo Evropa demografsko in kulturno preobražena z migranti in njihovo kulturo, potem bo konec feminizma in LGTBQ ideologije, celo enakopravnosti spolov ne bo več. Feministke pripravljajo svoj lasten pogreb, pa jih to nič ne moti, kot zgleda. Ali pa jim niti to ni jasno.

      • Blatnodolc, feministke računajo, da se bodo zvalilile iz kurjega jajca, kaj ne razumeš… Zato moških ni treba. Pa nihče jim ne bo mogel povedati, kakšne grdavše so…

  10. Se samo meni zdi, da so tudi v slovenski javnosti zadnje čase zelo glasne starejše ženske, možače, že ‘past prime age’, ki nimajo nobene ženstvenosti in jih za ženo (oz. partnerko po moderni terminologiji) ne bi vzel noben moški? Ali ni možno zavzeti pozicije, da agresivnost številnih javno izpostavljenih žensk izvira iz njihove frustriranosti, ker zaradi svoje lastne odpovedi ženstvenosti, za moški spol niso zanimive, kar označujejo kot krivico do njih samih? Obenem pa zavidajo ženskam, ki imajo družinsko življenje, njihovo srečo?

    • To drži Rok, niso pa edine. Se pa strinjam, da so zadaj ne le hude frustracije, temveč tudi duševne motnje. Feminizem je bil kot boj smiseln, ko si je bilo treba za ženske izboriti volilno pravico, pravico do izobraźevanja in tako naprej. Da to goniš v dobi spolne enakopravnosti do nezavesti pa moraš hudo sovražiti druge zaradi lastne nekompetentnosti nekonkurenčnosti in kaj je še takega in zaradi zavidanja penisa moškemu. Kaj naj rečem, možače, ki ji lahko daš vrečo na glavo, pa je še kar odbijajojoča mentalna in duševna pokveka. Da sovražiš nasprotni spol? Ja zakaj pa? Ajme…. Srbi imajo še en vulgaren pregovor, ki pa je resničen, zato mi ga ne zamerite deliti: “Svašta p.**** rodi, samo para neće.” Ki pa je seksističen, sam men to dol visi, ker se ne čutim ogrožena od moškega spola. Včasih je ženska, resnici na ljubo, bolj ogrožena od druge ženske, ki jo vidi kot tekmico, kar pogosto zastruplja odnose predvsem na delivnih medtih. Zato sama pretežno ženskih kolektivov ne maram, raje delam z moškimi. Dedec ponori, te nadere in je vse normalno naprej, ko se pomiri, se znjim normalno in človeško pomiriš. Zavidna in ljubosumna sodelavka pa te lahko uniči. Hinavsko, neusmiljeno in postopoma. Sorry ampak tako je.

      Sama sem bila blagoslovljena s čudovitimi ženskami, najprej materjo, babicami, sestrami, tetami, ki so bile kot mati. In enako s čudovitimi moškimi, od očeta, dedkov, stricev, ki so me učili, da naj bom, kar sem, in sledim svojim ciljem. Normalen človek se identitetno in psihično ne more izgraditi brez vpliva obeh spolov (oče + mati). Te frustriranke in “Helge iz Auswitza”, kot jih sama ljubkovalno imenujem, pa so nekje predkočile Ojdipalno fazo (Elektrino? 😁) in rezultati so katastrofalni.

  11. Če naredimo kratek rezime gornjih komentarjev, je očitno, da je militantna femisupremacistična ideologija v funkciji retotalizacije zahodne civilizacije in s tem njenega uničenja. Nima nič opraviti z enakopravnostjo spolov, temveč je njen cilj podreditev in marginalizacija moških v sferah odločanja. Femisupremacizem je kot nekakšen trojanski konj, zaradi katerega se podira obrambna moč Zahoda pred Vzhodom. Zahod se orientalizira in afrikanizira, njegovo avtohtono prebivalstvo pa izginja.

Komentiraj