Bodo v Minneapolisu ukinili policijo? Izkušnja iz Seattla kaže, kako se lahko tak eksperiment konča

Vir: Pixabay

Drugega novembra bo v mestu Minneapolis v Minnesoti v ZDA, kjer je bil lani maja ubit George Floyd, potekal poseben eksperiment. Na ta dan bodo prebivalci tega mesta imeli možnost spremeniti mestni statut, po katerem bi ukinili policijo in jo nadomestili z “agencijo za javno varnost” (public safety agency).

Odločalo se bo na referendumu. Iniciativo zanj je vzpostavila aktivistična skupina Yes 4 Minneapolis (Da za Minneapolis). Zdajšnji “kazenski” sistem naj bi zamenjali s “celovitim za javno zdravje učinkovitim pristopom k varnosti”. Članica predstavniškega doma (drugega doma ameriškega Kongresa) Ilhan Omar iz Minnesote je povedala, da bo nov sistem temeljil na sočustvovanju, človečnosti in ljubezni.

Recikliranje lanskih idej iz Seattla

Že vse od lanske smrti Georga Floyda (čeprav so se podobne ideje pojavljale že prej) je v ZDA postala priljubljena ideja o tem, da je policija zlobna in rasistična, kateri je potrebno odvzeti finančna sredstva, ali pa jo celo ukiniti.

Tako so recimo že lani poleti v Seattlu zmanjšali sredstva policiji za polovico, poleg tega pa je mestni svet v tem mestu predlagal nadomestitev aktivnosti policije z “varnostno-preventivnim programom, vodenim s strani skupnosti”. Predlagano je bilo tudi zmanjšanje števila policistov. Od 1.428 so jih odpustili 100.

Vzpostavila se je posebna avtonomna cona Capitol Hill, kjer policija (pa tudi npr. reševalci) niso bili dobrodošli. “Poletje ljubezni” se je spremenilo v “poletje nasilja”, ki pa ga “rasistična” policija ni mogla kontrolirati, saj v cono ni imela dostopa. Po slabem mesecu je policija avtonomno cono le razpustila.

Kriminal v Minneapolisu iz leta v leto narašča

Tako kot v Seattlu se tudi v Minneapolisu vzpostavljajo podobne progresivne domislice. Po predlogu bi zmanjšali število policistov. Direktor policijske uprave bo zbran iz strani ultraprogresivnega mestnega sveta.

2020 je bilo sicer drugo najbolj krvavo leto v zgodovini mesta. Umori so narasli za 15 odstotkov. 2021 bo zelo verjetno postalo leto z največ umori (prehitelo bo leto 1995, ko je bilo v mestu s takrat 370.000 prebivalci 97 umorov, in je mesto dobilo ime Murderopolis).

Deli Minneapolisa so tako polni nasilja, da so člani skupnosti poslali pismo guvernerju Minnesote Timu Walzu, naj zahteva možnost reagiranja Nacionalne garde ZDA, posebne enote ameriške vojske, ki naj vzpostavi red.

Lokalni časopis v Minnesoti je izvedel anketo, po kateri okoli tri četrtine temnopoltih volivcev nasprotuje preoblikovanju policije, belopoltih pa že okoli polovica. Več belcev kot temnopoltih zahteva popolno zamenjavo policije. Volivci, ki v glavnem zahtevajo spremembe, so mladi, belopolti in z visoko izobrazbo. Belopoltih volivcev je sicer okoli dve tretjini prebivalcev Minneapolisa.

Nove progresivne ideje, ki le povečujejo kaos

ZDA postaja izvoznica raznoraznih progresivnih idej, tako imenovanih “woke” posameznikov (prebujencev). Policija kot inštitucija, ki vzpostavlja red in mir, je v njihovih očeh naenkrat postala organ, ki je prestreljen z rasizmom in zganja represijo, sploh nad temnopoltimi državljani.

Seveda je jasno, da je policist Derek Chauvin v lanskem primeru Georga Floyda močno prekoračil pooblastila, in zato seveda tudi odgovarjal, a je posploševanje na celotno inštitucijo močno pretirano.

Zmanjševanje sredstev policiji, ali celo njeno preoblikovanje in v najhujšem primeru ukinitev, je idealna za kaos, ki ga kriminalci, podobno kot npr. v ZDA za časa prohibicije, s pridom izkoristijo. Sploh pa v mestu, kjer kriminal že tako ali tako narašča, in je dosegel najvišje številke v lastni zgodovini.

Tovrstne ideje se lahko seveda razpasejo tudi v Sloveniji. Deloma o represiji policije slišimo že sedaj. Pomembno je, da morebitne probleme v policiji rešujemo z razumom in ne z igranjem na čustva, saj s tem povzročimo le še večji kaos v že tako razgretem ozračju.

10 komentarjev

  1. V Minesoti živijo američani skandinavskih korenin. V zadnjih 50-60 letih pa so se tja počasi začeli naseljevati črnci iz juga. V zadnjih letih so tja naselili tudi ogromno somalijskih migrantov. Razlog za črnsko priseljevanje je bil v zelo socialno radodarni ureditvi v Minesoti. V primeru Somalcev pa multikulti ideologija strpnosti do “beguncev”. Minesota je veljala za ameriško švedsko. Tudi podnebje je podobno.

    Minesota je torej Švedska z veliko črnskega prebivalstva. Gre za trk kultur in konceptov. Ti ameriški Švedi si želijo policije po švedskem zgledu. Vendar žal živijo v ZDA in so si navozili kup črncev. Če bodo ukinili policijo bo kriminal samo še hujši.

    To je še ena dilema modernih progresivcev. Navozijo si kulture, ki poveličujejo gangsterstvo, hkrati pa želijo varne ulice, neobroženo policijo in radodarno socialno državo.

    V Minesoti se razgaljajo vsi paradoksi progresivcev. Progresivizem je tako poln paradoksov, da ne preživi realnosti. Problem je samo v tem, da je ogromno ljudi dandanes popolnoma odmaknjenih od realnosti. Tudi zaradi medijske cenzure in politične korektnosti.

    Preberite si knjižico The Color of Crime:

    Črnci zagrešijo 39x več žločinov nad belci, kot belci nad črnci. Medtem ko črnci posilijo skoraj 60.000 belk letno, je število črnk, ki jih posilijo belci v okviru statistične napake. Črnci umorijo 8x več ljudi kot belci in azijci v ZDA (na prebivalca). Številke, ki jih mediji skrivajo kot kača noge. Neprestano pa govorijo o enem primeru policijskega nasilja belca nad črncem.

    Ko bodo padli mainstream mediji bo padel tudi progresivizem. Progresivizem ne bo preživel, če bo javnost uravnoteženo in pošteno informirana.

    Novinar in njegova integriteta bo odločala o prihodnosti zahodne civilizacije.

    • Zahoden (atenski) tip demokracije, ki je pravzaprav multikulti ideja, ima le en možen konec — diktaturo, kar je vedel že Platon. Ta prihaja v obliki “NWO” z vsemi mehanizmi nadzora nad ljudmi: od elektronskega denarja, do sledenja na vsakem koraku. Ureditev v sovjetski Rusiji je bila proti tej, ki prihaja, skorajda simpatična.

Komentiraj